Skoči na vsebino

[AMA] Sem senior developer z 10let+ izkušenj


Priporočeni prispevki

drevored reče Dne, 20. 5. 2020 at 9:44:

ker so dobri do mene.

Preveč osebno jemlješ službo. TI si tam zato, da služiš denar. Oni te imajo zato, da delaš stvari. Dobri do tebe? Dobrota v razmerju delavec - podjetje? Ti boš še naj*bal v življenju.

 

bainit reče Dne, 18. 6. 2020 at 22:38:

kako je bilo pa pri vas v časih karantene, OP? glede na to, da programerju ni težko delat od doma.

Imel sem dva tedna lanskega dopusta in sem ga ponucal. Drugače pol delal od doma, pol na firmi. Meni full remote ne odgovarja zelo. Rabim dinamiko.

 

Enterprise reče Dne, 20. 6. 2020 at 20:10:

nevem ce je iskanje joba kaj bistveno drugacno.

Realno je veliko manj oglasov po portalih ala mojedelo, kar kaže, da je stanje slabše kot pred korono. Prav tako je veliko manj rekruterskih sporočil na LN. Je upad za moje pojme. In tudi plačila bodo postopoma znala iti malce doli (ne pozabimo, da je bilo še pred parimi leti 2700 bruto, kot je danes nek običajen znesek za izkušenega programerja, nekaj nepredstavljivega za veliko večino)!

 

sskj reče pred 11 urami:

v nasledjem mescu bom diplomiral, če bo šlo vse po sreči. se mi splača it na magisterij al si raj najdem full time šiht?

Jaz bi se vsaj vpisal na magisterij! Ko si enkrat vpisan si vpisan. Težava je, ker so na magistrske programe sprejemni izpiti (kakor vem). In vsako leto boš težje tekmoval s svežimi diplomanti pri reševanju sprejemcev. Jaz bi naredil: se vpisal in opravil glavnino izpitov prvega letnika vsaj.

 

Ninđa reče pred 7 urami:

Ne vem kako je stanje v ITju. Na splošno z bolonjsko diplomo konkuriraš celemu kupu ljudi, ki imajo avtomatično pol stopnjo višjo izobrazbo zarad tastare diplome. A to kaj pomeni ne vem. V državnih podjetjih in javnem sektorju ja, pri privatnikih pa je najbrž vseeno, razen če se sami tako ne odločijo. Ti zna pa kdo zakomplicirat, če je ful ponosen na izobrazbo. OP je izrecno poudaril, da je končal 9 semesterski stari program in naštel profesorje. Je možno, da bi te na razgovoru oz. kot senior malo dol gledal? Folk, ki je diplomiral po tastarem, morda lahko vidi bolonjsko diplomo kot neko vmesno stopnjo oz. nedokončan faks. Pri dveh enakovrednih kandidatih za šiht zna prevagat te pol stopnje. To sta dve leti zastonj šolanja, od katerih imaš potem potencialno korist vse življenje, morda zaradi te pol stopnje hitreje napreduješ na šihtu. Benefit it delat so seveda izkušnje pa plača, kar je tudi precej dobra zadeva. Itak, če dobiš ful dobro šanso, se vzame.  

V IT je tako - če se osredotočimo na programerje - da je zelo redko res veliko prijavljenih, da bi bila izobrazba res faktor, lahko je seveda pogoj. Bolj na splošno: Izobrazba ti pomaga predvsem v začetnih stadijih kariere. Lažje je "priti noter" oz. "dobiti prvo priložnost" kot v žargonu rečemo. Kasneje ne tako zelo več. Vsaj ne za nek običen programerski job. Je pa seveda odvisno od firme. Nekatere morajo zaradi projektov imeti dipl. inženirje. Ampak to je manjšina. Vse je seveda odvisno na kakšno delovno mesto kandidiraš. Če je veliko prijavljenih ob podobnih ostalih predispozicijah, bodo hočeš nočeš pogledati tudi izobrazbo (predvsem kakšne večje firme predvidevam). To je o izobrazbi bolj na splošno in ne ravno "stari vs novi fri programi". Roko na srce mislim da ne bo razlike med starim in novim programom glede možnosti, vsaj ne odločilne. Če je delovno mesto zares zaželjeno se ti tako ali tako lahko pojavi nek znanstveni magister ... kaj boš pa potem? :)

 

JanosKranjski ni zaseden reče Dne, 22. 6. 2020 at 12:23:

@SeniorPro Kako pri vas poteka interview juniorja? Kaj predvsem preverjaš? Znanje, team fit, culture fit, motivacijo...

Sicer se s tem ravno ne ukvarjam vendar bi bilo nekaj takega:

- poznavanje frameworkov v tem stadiju (za junior torej) kariere je popolno brezveze. To se dober priuči. Ni bistveno. Kot tudi ni bistveno število programskih jezikov, ki ji junior zna (čeprav dejansko nobenega ne zna).

- dosti boljša je preverba osnovne programerske logike: razni IF stavki (morda takšen z dvema pogojema - in, ali...), negacija, morda kakšen res preprost algoritem. Nekaj  malega, da vidiš, če so jasne osnovne stvari vsakega programerja.

- za culture, team fit imaš na voljo dokaj hitre teste, ki nekako kažejo potencial kandidata in ali ustreza okolju. Ampak tega se ne poslužuje zelo veliko podjetij. Osebno sem v svoji karieri že opravljal takšen test, s katerim delodajalec na hitro preveri ali si osebnostno primeren za delovno mesto (za prodajalca na terenu zelo verjetno ne boš zaposlil introvertiranca, kot primer). 

- zanimanje, motivacijo bolj težko preveriš ... to potem vidiš precej dobro, ko nekdo že dela. No, od juniorja je pričakovati motivacijo samoumevno.

- seveda je razlika ali se prijavi 23 letnik iz FRI ali pa se za juniorja prijavi 30 letnik, ki je študiral obramboslovje in nima dne dela kot programer. V slednjem primeru bi zagotovo zahteval nek "portfolio", npr. github, kjer bi se izkazalo zanimanje za programiranje.

 

Kot že rečeno, junior najlažje pride v posel preko faksa, še kot študent.

 

 

Še nekaj glede samih plač:

Po firmah je dostikrat tako: pri plači bistveno vlogo ne igra izobrazba in ne znanje ampak je podobno kot drugod pogosto to, kako se znaš prodati. Poznam primer, ko sta dva programerja opravljala približno enako delo in bila približno enako učinkovita in sedela par miz narazen, le da je eden imel 500 eur manjšo plačo. Razponi za enako delovno mesto so res absurdno visoki. Imaš odlične programerje, ki nimajo te žilice v sebi in štancajo kodo za nek denar, za katerega mislijo, da je fer. Medtem, ko bi brez problema imeli dva, tri stotake višjo plačo. 

 

Najbolj učinkovit način za izboljšanje plače (ki seveda terja nekaj jaj*c in brezbrižnosti): 

- delaš v firmi A

- greš na razgovore v firme B, C, D...

- če dobiš boljšo ponudbo (je tudi dober test, koliko si vreden na trgu dela) o tem obvestiš firmo A, če se lahko ponudbi vsaj približajo. Če se ne morejo odideš drugam.

- win win situacija. Zahteva seveda precej samoinciativnosti.

 

 Nikoli ne smeš biti preprosto zadovoljen na enem delovnem mestu. To sčasoma prinese stagnacijo in nazadovanje. Najlažje je seveda vetriti v coni udobja.

 

Meni osebno več kot "noro visoka plača" pomeni tudi bonitetna ocena zaposlovalca in te stvari (in tudi nikoli ne bi delal v firmi s par ljudmi). Že kar nekaj časa nazaj sem šel na slabše plačano mesto v dobro stoječo firmo (povsem zavestno!). Cca 150 eur manj je bilo na računu. Gledal sem predvsem na to kako priti v tisto firmo in jih potem z zelo dobrim delom prikleniti nase (razlika med povprečnim in dobrim programerjem je precej hitro vidna). Čez natanko 1 leto sem potem dal preprost ultimat - ker sem bil 90% prepričan, da bodo za - da se položnice ne plačajo same in rabim več denarja. Kdor je tiho je*e ježa. Seveda pa moraš za to, da ti kaj takšnega rata tudi pokazati, da so ti zadeve jasne, da si dober. Za tiste dobre programerje se da vedno kaj zmenit. Če je firma zaradi treh, štirih stotakov pripravljena izgubiti odličnega programerja je tako ali tako pravi čas, da greš.

 

Drugi načrt gre nekako tako, ko želiš priti v svojo ogledano firmo:

- sprejmejš ponudbo firme in se ne "prerekaš" preveč glede plače na začetku, četudi se ti zdi nazadovanje.

- se izkažeš, četudi to pomeni dodatno študiranje in delo doma.

- v enem letu se loči "zrno od plevela".

- postaneš težje zamenljiv in voila greš po povišico.

 

Vedno, ampak res vedno bodočega delodajalca preučiš, četudi to pomeni, da odšteješ par 10 eur za polne podatke na Ajpesu.  Pogledaš zadnja letna poročila ... ali firma stagnira ... kakšna je bonitetna ocena ... dodana vrednost ... kakšen je okviren znesek plač na zaposlenega. Seveda tega ne delaš ravno za prvi job, ko ti je pomembno samo, da si nabereš izkušnje, kasneje pa. Če bi se danes prijavil na nek razgovor v kakšno firmo grem stavit, da bi mi vzelo vsaj 5 ur, da bi zbral vse podatke o delodajalcu.

Povezava do prispevka
Renamon reče Dne, 21. 6. 2020 at 22:54:

Berem tole temo, in me je nasmejala . Tudi sam gulil klopi na starem FRIju in tudi diplomiral in mogoče lahko pristavim svojo malenkost. Da se v štartu izjasnim - long story short: nisem bil najboljši študent ker  življenje/problemi in nad FRI-jem bil tudi malo razočaran, ker sem se vpisal z namenom, da se bom naučil izdelovanje iger, heh.

 

Glede prof. Mihelčiča lahko govorim samo iz osebnih izkušenj, ker govoric je (je bilo) na tisoče, in je bil eden od takih profesorjev,  ki se ti zapeče v spomnim zaradi pozitivne ali negativne izkušnje (če se lahko tako izrazim) ali samih govoric. Predmeti, kjer je bilo potrebno drkanje 100 strani na pamet, in da me poleg tega še niso zanimali, so mi na FRIju delali hude hude preglavice. Prof. Mihelčič me je vrgel na ustnem, potem ko sem komaj pisal pozitivno, ker se nisem spomnil izraza in mu nisem recitirali odgovora kot ga je on napisal v svoj vsako leto na novo izdan učbenik. Čeprav je bil učbenik obvezen samo za opravljanje kolokvija, če se še prav spomnim(?)

Predavanja so bila podpovprečna in profesor je bil po moje eden od bolj antipatičnih profesorjev na FRIju (moje osebno mnenje). Težko pokažem s prstom kaj točno, ker tega je že več kot 12 let, ampak ko nekdo omeni  "Miran Mihelčič" me spreleti tisti nelagoden občutek, heh. Se pa spomnim, da so bile vaje super pri enem od asistentov, če nisem zamešal s še enim predmetom, ki je baziral na ekonomiji neki neki :nicjasno:
Se mi pa valja učbenik po mizi, ker sem ga uporabljal kot podstavek za ekran, in sedaj ga uporabljam kot podstavek za prenosnik, drugače bi že letel med recikliran papir :lol:

20200621_221149.jpg

Jaz imam Mihelčičeve zadeve še doma. Nekje na polici poleg Bjarnetovega The C++ programming language in pa Introduction to Algorithms.   :D

Pri Mihelčiču sem dobil občutek, da je ful ponosen na diplomante, da jih je pomagal izurit v precej cenjen poklic.

Povezava do prispevka
SeniorPro reče pred 12 urami:

Pri Mihelčiču sem dobil občutek, da je ful ponosen na diplomante, da jih je pomagal izurit v precej cenjen poklic.


....eeeh, nekak dvomim, po moje je bilo zaradi dobrih €€  ...oz. sem kar prepričan, da zaradi izi pridobljenih €€ :rofl: ...ter mogoče še kaj osebnega. Mislim, da ni imel učiteljskega oz mentorskega odnosa, drugače ga ne bi sovražilo toliko študentov. So bili tudi drugi predmeti, kjer si se moral drkat na pamet in so študentje padali levo in desno, pa ni bilo takega ognja kot pri prof. Mihelčiču ;)

uredilo bitje Renamon
Povezava do prispevka
andrejus reče Dne, 24. 6. 2020 at 22:28:

Kaj berem.

Pa to je dobesedno kastracija misli. Taka disfunkcionalnost mladega človeka je neverjetna. Only in rupetina.

kaj pa beres, si preprican da si sploh prebral, da nisi morda disfunkcionalen?

 

imet priloznost zaposlitve in jo spustit ni pametno, ne - za vecino primerov, kot sem napisal. glede na tvoje prejsnje cvetke dvomim da imas dober kontraargument za to.

uredilo bitje Enterprise
Povezava do prispevka
Ninđa reče Dne, 24. 6. 2020 at 18:16:

Ne vem kako je stanje v ITju. Na splošno z bolonjsko diplomo konkuriraš celemu kupu ljudi, ki imajo avtomatično pol stopnjo višjo izobrazbo zarad tastare diplome. A to kaj pomeni ne vem. V državnih podjetjih in javnem sektorju ja, pri privatnikih pa je najbrž vseeno, razen če se sami tako ne odločijo. Ti zna pa kdo zakomplicirat, če je ful ponosen na izobrazbo. OP je izrecno poudaril, da je končal 9 semesterski stari program in naštel profesorje. Je možno, da bi te na razgovoru oz. kot senior malo dol gledal? Folk, ki je diplomiral po tastarem, morda lahko vidi bolonjsko diplomo kot neko vmesno stopnjo oz. nedokončan faks. Pri dveh enakovrednih kandidatih za šiht zna prevagat te pol stopnje. To sta dve leti zastonj šolanja, od katerih imaš potem potencialno korist vse življenje, morda zaradi te pol stopnje hitreje napreduješ na šihtu. Benefit it delat so seveda izkušnje pa plača, kar je tudi precej dobra zadeva. Itak, če dobiš ful dobro šanso, se vzame.  

 

no kaksno je stanje v ITju:

- konkuriras ne nobenemu razen v kaksni javni sektor poziciji za 900-1300 neto, pac v ne najbolj pogostem primeru ko si hkrati nesposoben efektivnega dela v industriji ampak vseeno sposoben opravit faks

- na razgovoru v sloveniji ne gledajo skoraj nic, v tujini pa tudi ne, oz. jih ne zanima ce nisi glih applicant za google, pri cemer pa bolje da imas doktorat, ker sicer bo UNI LJ tezko diferencirat od "nek papir od spletnega MOOC programa"

- da imas dva enakovredna kandidata, kjer ima en faks in en ne, je v realnosti zelo redka situacija. ce sta kandidata primerna, ju vzames. ce ne, ju ne. prostora za sposobne je ogromno.

 

ne sej nisem tolk anti solanje, ker kot ja, je zastonj, in ti koristi. ampak dostim ne bo koristilo tako veliko kot bi jim ekstra dve leti industrije, plazenja navzgor po lestvici ob pravem casu, itd. 

 

pa ni za ignorirat da je za magisterij treba veliko truda in casa.

 

ker kaj se zgodi v praksi, folk gre studirat, 4-5 let kasneje mu se vedno "manjka par izpitov" (plus magistrska naloga, ki terja se vec dela), in potem po mojih izkusnjah so vsi ki so se "sprasevali, ce bi" na koncu obupajo in pustijo, pac tolk da so mel tist dzabe bon med tednom, drugace so pa delal prek studenta, ampak za manjso postavko kot bi sicer.

uredilo bitje Enterprise
Povezava do prispevka

Malo podcenjujete/zanemarjate en zelo pomemben aspekt faksa, mreženje. Veliko boljših delovnih mest se sploh ne "uradno" razpiše, ampak se gleda kdo koga pozna/priporoči. Podobno pri razpisanem delovnem mestu, če poznaš nekoga v firmi, da te priporoči. To velja za privatni in še bol za javni sektor.

Poleg tega, veliko statup-ov, ki so postali uspešna podjetja, se formira prav na faksih. Če hočeš zares "uspet v lajfu", dobit samo nekje službo ni dovolj.

uredilo bitje SpaWn
Povezava do prispevka

To itak ni za podcenjevat. Zato osebno sem vedno pristas da ce ima clovek voljo it takoj naprej studirat, sploh ni dileme. Pa tudi mislim da tistih nekaj let na zacetku kariere hitro zbledi ko enkrat presezes prvo desetletje delovne dobe ... stopnja pa bo tam za za vedno. Pa tudi mi ni jasno zakaj se te enkratne priloznosti za delo lahko pojavljajo samo v casu, ki bi ga sicer namenil solanju kasneje pa jih kar ni vec. :D

Povezava do prispevka
Stasis reče Dne, 29. 6. 2020 at 10:29:

To itak ni za podcenjevat. Zato osebno sem vedno pristas da ce ima clovek voljo it takoj naprej studirat, sploh ni dileme. Pa tudi mislim da tistih nekaj let na zacetku kariere hitro zbledi ko enkrat presezes prvo desetletje delovne dobe ... stopnja pa bo tam za za vedno. Pa tudi mi ni jasno zakaj se te enkratne priloznosti za delo lahko pojavljajo samo v casu, ki bi ga sicer namenil solanju kasneje pa jih kar ni vec. :D

1. govora je o diploma vs magisterij

2. vsako leto head-starta je pomembno ... sploh danes ni nujno pametno pricakovat da bo cez 2 leti enako, sploh ce si sposoben, je vprasanje ali bos bolj zrasel pri 25-28 kot pri 27-30. tudi kar se tice samega napredovanja, mlajsi hitreje napredujejo iz iste zacetne tocke kot starejsi.

3. stopnja bo za vedno, ja ... ampak moj point je da vprasljivo glede tega kar se bo tega skillseta obratovalo vecini magistrantov

uredilo bitje Enterprise
Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

Kaj bi priporočil popolnemu začetniku v programerski sceni da se spravi delat?

 

Dober prijatelj iz sillicon valleya pravi da naj se naučim Python programirat pa me vzame

 

A bodo Udemy courses dost?

 

Al naj se spravim delat višjo šolo iz informatika?

uredilo bitje smarnca
Povezava do prispevka
smarnca reče pred 7 minutami:

Kaj bi priporočil popolnemu začetniku v programerski sceni da se spravi delat?

 

Dober prijatelj iz sillicon valleya pravi da naj se naučim Python programirat pa me vzame

 

A bodo Udemy courses dost?

 

Al naj se spravim delat višjo šolo iz informatika?

če se rabiš samo py naučit (brez papirja), bi moralo bit dovolj. ker toliko različnih tem pokrivajo razni udemy, udacity, coursera, pluralsight itd. v šoli je predost to, da maš vaje (konkretni primeri, ampak to tudi na teh tečajih dobiš) + recimo neko ozadje, kar se tiče algoritmov, matematike itd. ampak kot je že nekdo omenil, za bit code monkey tega ne rabiš. 

Povezava do prispevka
  • 1 mesec kasneje...
smarnca reče Dne, 8. 7. 2020 at 23:10:

Kaj bi priporočil popolnemu začetniku v programerski sceni da se spravi delat?

 

Dober prijatelj iz sillicon valleya pravi da naj se naučim Python programirat pa me vzame

 

A bodo Udemy courses dost?

 

Al naj se spravim delat višjo šolo iz informatika?

alpa javascript + kakšen popularen lib (react)

mal vpraš unega kolega kaj sploh uporabljajo

uredilo bitje bainit
Povezava do prispevka
  • 4 tedne kasneje...
SeniorPro reče Dne, 25. 6. 2020 at 2:36:

Jaz bi se vsaj vpisal na magisterij! Ko si enkrat vpisan si vpisan. Težava je, ker so na magistrske programe sprejemni izpiti (kakor vem). In vsako leto boš težje tekmoval s svežimi diplomanti pri reševanju sprejemcev. Jaz bi naredil: se vpisal in opravil glavnino izpitov prvega letnika vsaj.

evo uspešno opravu sprejemni, tko da zdej sm not, enkrat bom že končal

Povezava do prispevka
MIHA_IS_GOD reče pred 6 minutami:

Povej se predavatelje, sam zna bit da je drug seznam profesorjev kot takrat ko sm jest hodu.

 

Laboratorij za umetno inteligenco je vcas slovel kt najbolj ugleden, tud mednarodno. Bi priporocal da kej kar pod njih spada.

 

Akademsko ja, pedagoško je pa Bratko slovel kot eden bolj dolgočasnih profesorjev. Plus da je forsiral Prolog, ki je sicer fajn za razvijat nekoliko drugačen način razmišljanja, ampak je še vedno daleč od tega, da bi bilo uporabno. Ampak mislim, da ga ni več in se splača vzeti Inteligentno analizo podatkov, navkljub Strojnemu učenju, ki ga ima verjetno še vedno Kononenko.

Skratka, enako pomembno kot vsebina predmeta je tudi njegov način izvedbe in kdo ga izvaja :)

uredilo bitje lazaRus
Povezava do prispevka
bainit reče Dne, 21. 9. 2020 at 22:54:

a za FRI? kakšni so pa bili?

bilo je za obkroževat, je pa bilo kr zahtevno, na spletni strani, kjer imajo objavljene primere nalog so bile smešno lahke v primerjavi z tem, kar je bilo na izbirnem izpitu

 

prvo tri naloge iz matematike

 

prva nekaj z matrikami, nisem znal

 

druga so bile napisane neke lastnosti funkcije npr. na določen intervalu je odvod nižji od nič, spet na drugem je določeni integral večji od nič pa še par lastnosti in potem si mogel iz tega ugotovit izgled grafa funkcije

 

tretja je bila verjetnost, imamo pet listkov različnih barv, če jih razdelimo med tri ljudi (vsak dobi vsaj enega), kakšna je verjetnost da dobiš točno določeno barvo

 

potem je bila neka koda, in si mogel napisat, kaj izpiše program, ta je blu super ez

 

nasledna je bila neka zajebana rekurzija in pa vprašanje kolikšna je vrednost ene izmed spremenljivk ob koncu izvajanja programa

 

zadna pa kako se premikaš skozi neka vozlišča grafa, če uporabimo algoritem za razvijanje v globino 

 

potem so bla še štiri vprašanja v povezavi z multimedijo, ker sem to vpisal pod drugo opcijo, ampak tu se mi ni sanjalo kaj dosti, ker sem itak ciljal bolj kot ne, da pridem na računalništvo

 

eno vprašanje sem vedel odgovor, kako imenujemo skice, ki jih pripravimo v času načrtovanja uporabniškega vmesnika pa je bil odgovor žični okvirji

 

aja pol je bilo še vprašanje kakšno pasovno širino potrebujemo, če želimo predvajati istočasno štirikrat HD video in pa enkrat 4K video plus zvok v primeru da vse kodiramo z h264, to pa se mi ni sanjalo, čeprav vem da smo to delali pri enem predmetu

uredilo bitje sskj
Povezava do prispevka
Ninđa reče Dne, 24. 6. 2020 at 18:16:

Ne vem kako je stanje v ITju.

 

Stanje v svetovnem IT je večinoma dokaj pozitivno, predvsem Kanada, ZDA ter vzhodni del srednje Evrope (Poljska, Češka) tukaj najbolj prednjačijo pred ostalimi. Očitni sta predvsem perspektiva in odprtost za bolj drzne in napredne projekte, ki pomenijo nekaj globalno gledano ter so tehnološko v teku s časom.

 

O stanju v slovenskem IT (Republika Slovenija) pa se ne da povedati česarkoli drugega, kar še ni bilo povedanega o Afganistanu.

uredilo bitje sadhu sequencer
  • Račka +1 1
  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka
  • 4 mesece kasneje...
sskj reče pred 5 urami:

te države so res tolko pred nami glede ITja?

 

Že dolgo na področjih, kjer so nas prehiteli v obdobju 2000-2010, vendar je tam zaradi večje gostote softverskega inženiringa hitreje prišlo do notranje evolucije trga programske opreme in nekaj kar se pri nas smatra za alternativo se tam hitreje postavi na noge, oziroma ne gre za tvegane posle. Kar pomeni, da Slovenija v IT ne bo dohitela Poljske in Češke v naslednjih 30 letih. Standardi pri razvoju so boljši zato. Brainstorming je osnovno pravilo, pri nas je to zapravljanje časa. Ne trdim, da se domače firme ne učijo od tujine, ampak očitno jim ne gre tole. Jaz mislim, da je v glavnem kriva manjša gostota te panoge v Sloveniji in to se pozna posledično povsod, ne bi kar iz prve obsodil mentalitete, ampak bi rekel da je slednje posledica prvega.

uredilo bitje sadhu sequencer
Povezava do prispevka

zanimivo, sem bil v zadnjih mesecih v iskanju zaposlitve in sem na parih razgovorih že skozi sam razgovor videl, da je podjetje totalno v razsulu

 

pa očitno je tudi neka praksa, da firme objavljajo oglase pa sploh ne iščejo zaposlenih, ampak ti na razgvoru samo promovirajo firmo potem pa rečejo, da trenutno sploh ne iščejo zaposlenih ampak samo spremlajo trg delovne sile

 

od šestih razgovorov je bil normalen odnos samo pri dveh podjetjih (celtra in marand) 

Povezava do prispevka
sskj reče pred 5 minutami:

pa očitno je tudi neka praksa, da firme objavljajo oglase pa sploh ne iščejo zaposlenih, ampak ti na razgvoru samo promovirajo firmo potem pa rečejo, da trenutno sploh ne iščejo zaposlenih ampak samo spremlajo trg delovne sile

to sam pomen da ne ustrezas profilu iz takega ali drugacnega razloga

 

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.

×
×
  • Ustvari novo...