Skoči na vsebino

[multi] Avanture / Pustolovščine


Priporočeni prispevki

@Flegma: Uf, Larry 2 je imel tudi eno zajebano zaščito. Dejansko nisi mogel niti v igro, dokler nisi našel pravilne sličice ženske in vtipkal njeno telefonsko. Lokalni pirat je zraven igre sicer priložil (slabo!) črnobelo fotokopijo s sličicami teh žensk, da si z nekaj truda in ugibanja potem lahko razbral katera je prava in prišel v igro.. :) No, vsaj Amiga verzija je bila takšna.
image.png.4c3800f2ba4f5c99d673d2307f35cd0b.png


image.png.c3c8e106f3ef3fe07b0da13a596ec178.png
 

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka
Flegma reče pred 21 urami:

@Hernier daj povej, no :P a to je tiskana, a je elektronska? Za sodobno sceno sem pregledal par strani, tudi tisto, ki podeljuje nagrade, in community je res neverjetno aktiven. Vendar me bolj zanima zgodovina. Nisem toliko gledal po netu, ampak sem si ubodel nekaj knjig na to temo. Zgodbe o nastajanju prvih iger so resnično fascinantne.

 

Deli še kakšne knjige!

Bi kaj več predlogov pripisal, pa sem na telefonu, kjer se mi ne da tipkat :P

http://classicadventurer.co.uk/

Povezava do prispevka
DaCapo reče pred 21 urami:

@Flegma: Uf, Larry 2 je imel tudi eno zajebano zaščito. Dejansko nisi mogel niti v igro, dokler nisi našel pravilne sličice ženske in vtipkal njeno telefonsko. Lokalni pirat je zraven igre sicer priložil (slabo!) črnobelo fotokopijo s sličicami teh žensk, da si z nekaj truda in ugibanja potem lahko razbral katera je prava in prišel v igro.. :) No, vsaj Amiga verzija je bila takšna.
image.png.4c3800f2ba4f5c99d673d2307f35cd0b.png


image.png.c3c8e106f3ef3fe07b0da13a596ec178.png
 

 

Tudi Police Quest 2 je imel isto foro.

Povezava do prispevka

@Hernier cool tole, ekola, bookmarkano!

 

Od knjig, ki so namenjene izključno pustolovščinam bi izpostavil (če kdo slučajno še ne pozna te knjige, pa ga zanima to področje) The Guide to Classic Graphic Adventures (od Hardcoregaming101.net, iz leta 2011). Predstavitev je tukaj, pa še pdf preview.

spacer.png

 

Zadeva je res ultimativna. Čeprav je paperback, je knjiga velikega formata kot so običajno hardcoverji. Fonti so dokaj majhni, besedilo precej do roba, tako da so stlačili ogromno znakov na eno stran, in ob skoraj 800 straneh, kot jih premore knjiga, to pomeni, da lahko tole bereš mesece, pa če vsak dan listaš po njej. Ima tudi screenshote, ampak so ČB. Ima pa zato knjiga ugodno ceno. Obdela praktično skoraj vse iz področja grafičnih pustolovščin od prvega King's Questa (1984) pa do zadev, ki so izšle okoli leta 2000. Vsebina je zasnovana podobno kot recenzije, torej ima vsaka igra svoj vnos, vmes pa so občasno nanizani še intervjuji z legendami industrije a la Al Lowe in ostalimi. Skratka, mokre sanje za ljubitelje klasičnih pustolovščin. :) 

uredilo bitje Flegma
Povezava do prispevka

@Ezoterik, jaz sem pa se spravil Myst igrat — in to full yolo force OG verzijo z diapozitivi :D

 

Saj igrica ima kup bullshita, ki me nervira, sam pismo da mi vsakič zaigra srce, ko potegnem neko random ročico in se ne zgodi nič. Pa pač res se mi zdi taka top protiutež DOOM-a, ker kolikor googlam sta izšla približno isti čas. Si ne morem predstavljat, kak odlom ti je to naredilo, če si bil fan avantur in igral ob izidu

 

A je kdo igral relativno ob izidu? Kaj vam je dogajalo?

 

Anyway, pol po enki imam namen še dvojko preigrat. Res top igrica za igrat z dobro skodelico/kozarcem česa in beležnico

Povezava do prispevka
Hernier reče pred 11 urami:

@Ezoterik, jaz sem pa se spravil Myst igrat — in to full yolo force OG verzijo z diapozitivi :D

 

Saj igrica ima kup bullshita, ki me nervira, sam pismo da mi vsakič zaigra srce, ko potegnem neko random ročico in se ne zgodi nič. Pa pač res se mi zdi taka top protiutež DOOM-a, ker kolikor googlam sta izšla približno isti čas. Si ne morem predstavljat, kak odlom ti je to naredilo, če si bil fan avantur in igral ob izidu

 

A je kdo igral relativno ob izidu? Kaj vam je dogajalo?

 

Anyway, pol po enki imam namen še dvojko preigrat. Res top igrica za igrat z dobro skodelico/kozarcem česa in beležnico

 

Jst sm igral kot sm že enkrat napisu vse verzije. OG dost blizu izida, sam mi je štekala za popizdit. Pol pa vse remake, dejansko se splača igrat sam OG (pač to popravljeno, k ma pa OG grafiko) pa to čist novo. Ob izidu je blo to sam prizadeto, bil sm tok nahypan, da bom igral ker je dubu v MEGAZINU špil ne vem nekih 94 al karkoli, pač neko absurdno oceno in tud tak opis, da se ti kr milo stori k bereš. Obenem mu je Joker, ki ga sicer takrat nisem bral dal 75 :D Sem pa zdej k sm igral ta remake pršu daleč najdlje do zdej. Sm pršu do tretjega otoka  in mam neko upanje, da bom nekoč tud končal ta špil. Riven pa ne vem če bom šel igrat, to prepuščam teb, zgleda precej preveč hardcore. Drugač dostkrat gledam na youtubu prizadet Myst klon, mogoče bi ti blo to všeč :D

 

 

 

Še megazin opis:

 

ZMpV74G.jpg

 

 

pa jocker:

 

midres-27.png

 

 

 

 

 

uredilo bitje Ezoterik
Povezava do prispevka
Flegma reče pred 38 minutami:

Pod črto: skratka Firewatch, Dear Esther: Landmark Edition in What Remain of Edith Finch so mi bile res top zadeve. Obstaja še kaj, kar velja za vrhunsko zadevo? Sicer sem malo brskal po steamu, ampak večinoma najdeval cel kup prvoosebnega hororja, ki so mi bili tako klišejski in podobni med seboj, da me sploh ni nič pritegnilo.

 

Carski žanr res, se strinjam. Spustil si vsaj: Oxenfree, Everybody's Gone To The Rapture, Gone Home (OG Walking Simulator), dostkrat tud hypam Eastshade, čeprav ni klasičen walking simulator, sam ti bi znal dogajat. Ne vem zihr je še kej, dost špilov je mal bol na "špil" strani, mogoče še kakšen Return of the Obra Dinn, Draugen, Sea of Solitude, Tacoma, Sunset, Call of the Sea, The Park, Virginia, Forgotten City, Heaven's Vault, neki še je... jst sm jih kr večino vsaj sprobu, sam kšni mi res ne dogajajo.

 

EDIT: Sem dodal še par naslovov, ki sem jih igral in so vsaj tangentialno walking simulatorji, ne rabte filozofirat, če res so al niso :D

uredilo bitje Ezoterik
Povezava do prispevka

Pa ANATOMY

 

https://kittyhorrorshow.itch.io/anatomy

 

Tudi garažna igra (je ni niti na Steamu), samo v bistvu najboljši horror game ever po eni strani :D 

 

Od horror walking simov je meni zelo dobra tudi izvirna Amnesia in Layers of Fear

 

Pa Blair Witch tudi, ki je v bistvu igrica o tem, da si izgubljen v gozdu. To ji uspe zelo carsko. Jaz sem si prav govoril "fuck you igrica, ne bom se izgubil, pogruntal sem te", a pol ure kasneje sem bil bolj izgubljen kot slepec v gozdu :D 

Povezava do prispevka

Kaj je pravzaprav s tem Call of the Sea? Nekaj časa smo jo kar precej pričakovali, ko pa je izšla pa se ne spomnim kakšnega mnenja.. Je kdo sploh igral? Grafična podoba (oz. nasploh tehnična izvedba) mi je recimo super, pa zgodba (vsaj na začetku tudi vleče, za kasneje ne vem, ker sem žal igral zelo kratek čas). Načeloma sicer ni ravno moj stil igre (od walking simov mi je bil edino Firewatch res res dober),  zaradi logičnih ugank pa sem dobil tudi nekaj asociacij na Myst. Je pa čisto možno, da se bom spet malo vrnil na ta skrivnostni otok. ;) 

Povezava do prispevka
DaCapo reče pred 1 uro:

Kaj je pravzaprav s tem Call of the Sea

Slabo. Nekako 3/10
Nekoherentna zgodba, mestoma čudne uganke, ogromno (počasne) hoje po istih lokacijah.. mislim da sem obdelal nekako 4/5 igre, ampak ni nobene motivacije za končanje. 

Povezava do prispevka
Istvan reče pred 2 urama:

A tole je kdo igral? 

https://store.steampowered.com/app/1358530/Saint_Kotar/

326316.jpg.4e2c204f02467932538158b2eb80c516.jpg

 

Horror pustolovščina naših sosedov, ki se dogaja na Gorskem kotarju. Zgleda zanimivo.. 

js sem bral malo reviewe in so čist zmešani, nekateri so jo oboževali, nekateri pa totalno spljuvali.

 

Najbolj je šel v nos ljudem glavni junak, zato so mislim, da že izdali nek patch z novim voice overjem...

Povezava do prispevka

hmm... jaz sem pravkar začel igrat. Upal sem sicer, da bo voice over možen v "originalu" (torej v hrvaščini, ampak ni).  Drugače pa, moji prvi vtisi:
Precej "oldschool" deluje zadeva, na prvo žogo me spomni na Black MIrror serijo, recimo. In če ne bi vedel, da se dogaja nekje na Gorskem Kotarju me tudi ne bi motilo. Razen par imen in zaenkrat kakšnega napisa bi lahko bila igra umeščena tudi nekje v okolici Silent Hilla. 
Mi je pa zgodba všeč! Po več kot eni uri igranja moram reči, da mi je celo zelo všeč! In upam, da se ne bo kaj "razvodenilo", ampak da bo samo šlo še na boljše. Imam pač rad takšne bolj shrljive-horror "detektivščine" z obilico okultnega, sploh pa verske tematike itd. Zadeva zaekrat deluje resno,  v smislu, da ni nekih humorističnih dialogov itd. Kar je pri takšni igri meni osebno kar v plus. Hja, pa upam, da vse skupaj na koncu ne bo prekratko oz. "prehitro" zaključeno (kot je bilo že pri precej igrah, v največ primerih predvsem zaradi manjka budgeta). 

Pa še glede igralne mehanike:  ta je komplet enostavna, torej miška vamo tamo, nobene tople vode ni tukaj (hvala bogu). Občasno lahko preklapljaš med dvema likoma, kar bi znalo biti (odvisno kako bo to izkoriščeno skozi celotno igro) kar dobrodošlo. Zaenkrat (ker sem itak šele na začetku oz. nisem igral več kot ca. 1 uro) še ni bilo nobenih ugank ali kakšnih nelogičnih zadev z inventarjem. Kako je glede "interaktivnosti", torej možnih cepitev poti, pa tudi (še) nimam pojma (čeprav mislim, da gre bolj ali manj za komplet linearno avanturo).  Za preigrat vsekakor je! ;) 

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka

Zveni všečno, hvala DaCapo. Se mi zdi pa škoda, da niso malo bolj lokalizirali. Da niso recimo dali kakšnih random komentarjev v hrvaščini, uporabili pravih krajev (Delnice so meni itak hrvaški Twin Peaks), recimo kune kot denarno valuto, pa še kaj bi se najbrž dalo. Vsekakor probam, ko pride na vrsto, sosede je treba podpret. 

Povezava do prispevka

Evo, preigral sem Saint Kotar. Kot že omenjeno: zgodba me je res zelo zelo vlekla, zato nisem mogel odložiti miške. Tekom igranja se je tudi izkazalo, da je kar nekaj nelinearnosti (s tem mislim na dokaj ključne odločitve, ki prispevajo k takšnemu ali drugačnemu koncu). Nekajkrat v igri pa lahko tudi umreš. Zdaj... še en skozihod bo v mojem primeru še malce počakal. Imam sicer nekaj saveov shranjenih, ampak nisem to delal redno, zato bi moral kar precej preigravati ponovno. S koncem sem načeloma zadovoljen, čeprav sem skoraj 100% da ni tisti "najboljši". Kot sem že omenil: vsekakor avantura za preigrat. NI prekratka, ni predolga, ne pričakujte kakšnih težkih ugank, uporabe in kombinacije predmetov in podobnega. Vse v bistvu poteka dokaj gladko, tako da bolj ali manj pač spremljaš zgodbo. Ahja, pa še to: v bistvu igra ni ravno grozljiva (vzdušje je sicer kul, ampak ni pa praktično nobenega elementa, kjer bi lahko rekel: "u, zdaj sem se pa skoraj posral"). Zahtevnejši igralci bi sicer našli kar nekaj minusov, ampak celokupno so naši sosedje naredili dokaj solidno zadevo, ki sicer res ni noben presežek. Meni tovrstnih avantur pač vedno manjka. :)

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka
Flegma reče pred 15 urami:

 

To si pa hitro obdelal. :) Koliko časa ti je vzelo? Ima špil še tehnične probleme, menda je ob splavitvi imel vrsto težav?


Niti ene same tehnične težave. Top spolirano! Kapo dol. 
Igral sem včeraj od ca. 20.00 do danes 4.00 zjutraj nepretrgano! (prvič po dolgem času, da me je kakšna igra tako dolgo prikovala pred ekran). Dočim danes sem igral še kakšni 2 uri in sem končal. Nisem beležil točno, + občasne čik pavze so bile še vmes; ampak vsaj okvirno povem.. :) 

V zakup pa moraš obvezno vzet:
igra je vredna vsakega centa, ampak samo pod pogojem, da ti ustrezajo "interaktivni filmi". Ker tukaj je res poudarek na zgodbi, ki je  (vsaj zame)  fenomenalna. Filmskost je pa tudi prav tako več kot izredna! Vključno s karakterji, glasbo,  in pač vsem...  Dočim, "igralno" ni kaj dosti. Nimam sploh pojma, če ta interaktivnost vpliva na cepitev zgodbe ali celo na več koncev. Pod črto je sicer kar veliko dialogov, kao odločitev itd. Pa na kontroler je treba obvezno igrat. So pač take igralne mehanike za vsako malenkost  (npr. odpiranje predala, natakanje kozarcev itd.),

No, enostavno rečeno: meni je Vertigo tako sedel, da sem ga preigral skoraj na dušek in ga postavljam visoko na lestvico mojih odigranih interaktivnic.  Res dobro so naredili vse skupaj. Sicer pa itak, če je Hitchcock. ;)

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

Pred kratkim sem naletel na OPUS: Echo of Starsong, ki ima rating pozitivnih ocen kar na izjemnih 97 %, potem pa odkril, da gre za tretji naslov medsebojno nepovezanih, a v isto vesolje umeščenih »narativnih« iger, tako da sem obdelal kar vse po zaporedju izida. Tako da sledi:

 

Tl;dr special #2

 

SIGONO

Niz OPUS je delo tajvanskega indie studia SIGONO, katerega vizija se glasi »ustvarjati unikatne in ganljive zgodbe, ki igralcem prinašajo radost«. No, za zadnje nisem čisto prepričan, saj gre v najboljšem primeru za bitter-sweet zgodbe, je pa res, da je igranje njih prav posebna in očarljiva izkušnja, ki je sicer prežeta z melanholijo, a vseeno odslikava nekakšno »cozy« toplino. OPUS je namreč napisan tako, da skuša pri ljudeh namenoma istočasno vzbujati občutke lepote kot žalosti. Pri tem pa vseeno ne gredo tako daleč, da bi OPUS uvrstil med utsuge. Pač drži se jih tisti daljnovzhodni pogled na svet, ki ga lahko recimo pogost srečaš med ogledom z dramo nasičenih animejev, ki obravnavajo teme travme, izgube, osamljenosti, časti, hrepenenja, umrljivosti in podobno; mogoče je tudi to razlog, da je OPUS izjemno popularen v Aziji, večina igralcev izhaja prav iz tam.

Melanholijo ojačajo tudi v pastelne tone obarvana grafična podoba in podobno otožna, pogosto na pianu sloneča glasbena spremljava. Vse skupaj ustvari samosvojo atmosfero, ki postaja nekako prepoznavni znak OPUSa.

Zvrstno gre za kombinacijo interaktivne fikcije, ki se kliče kot »narative adventure« ali »visual novel style adventure«, v praksi to pomeni igralno-predstavitveni cross-over vizualnega romana, (point-and-click in puzzle) pustolovščine in raziskovanja (exploration game).

 

OPUS: The Day We Found Earth

Čas igranja: 2-4 ure

Ocena: 4/10

spacer.png

 

Že prva igra – morda bolje igrica –, ki je bila naprej spisana za mobilne naprave in kasneje portana na Steam, je prejela vrsto nominacij za nagrade. Meni je bila sicer dokaj »meh«, in mi ima pomen le kot naslov, s katerim si je razvijateljska ekipa nabirala izkušnje (in očitno ob dobri prodaji tudi denarna sredstva) za naslednje projekte. Igraš robot(k)a Emetha, ki pomaga znanstvenici na vesoljski postaji z ogromnim teleskopom iskati Zemljo, mitični planet od koder naj bi človeštvo izviralo (tisti, ki to verjamejo, tvorijo religijo imenovano earthology). Ob namigih, ki jih zbereš, skušaš na zvezdni mapi locirati in nato skenirati pravo ozvezdje, kar je sicer monotono in ponavljajoče, a ker je preprosto, je tudi sproščajoče. Če ti ne uspe skoraj takoj, ti igra hoče nemudoma vsiliti rešitev. Zoprno. Vmes pa s klikanjem po različnih predmetih na postaji premikaš zgodbo ali odkrivaš stranske misije. Nekatere bonusne misije se odprejo šele po končanju igre.

 

100% achievements OCD level of friendliness: enostavno, v enem skozihodu ali post-ending igranju, zoprna sta le dva grindasta, ko je treba skenirati 500 oziroma 1000 zvezd.

 

OPUS: Rocket of Whispers

Čas igranja: 4-6 ur

Ocena: 7/10

spacer.png

 

spacer.png

 

Igranje Rocket of Whispers je podobno branju leposlovne ZF kratke proze o toplini medčloveške bližine in moči vztrajanja tudi takrat, ko je (res) že vse izgubljeno. Intimna pripoved nas postavi v vlogo Johna, edinega (?) preživelega na nekem planetu, potem ko je tam izbruhnila smrtonosna kuga. Dolga leta izoliranega življenja so ga naredila za čemernega in zadirčnega, kar pa se ne spremeni niti potem, ko naleti na čarovnico (tako se kličejo svečenice cerkve earthologyja) Fei Lin, ki se je pred kratkim zbudila iz hibernacijskega spanja. Naloga njenega verskega reda je med drugim izvajanje vesoljskih pogrebov in ker jih že dolgo ni bilo, je svet poplavljen z dušami umrlih. Njihove brezupne klice po večnem spokoju sliši tudi John, kar ga spravlja ob pamet. Vseeno združi moči s Fei Lin z namenom sestaviti pogrebno raketo. V njegovi vlogi v ptičjem pogledu raziskuješ zasneženo post-apokaliptično okolje in nabiraš sestavine, potrebne za izdelavo rakete. Ob tem pa naletavaš na vrsto predmetov, ki prikličejo spomine na čas pred in med prihodom epidemije. Slednje je večinoma opcijsko (bo pa navdušilo vse »collectorje«, da odkrijejo celotno galerijo spominov in predmetov), vendar je lepo izvedeno in vzdušno gradi zgodbo, ki tako postaja še bolj čustvena.

 

100% achievements OCD level of friendliness: enostavno, ob enem skozihodu in post-ending igranju, če premoreš vsaj malo raziskovalne žilice.

 

OPUS: Rocket of Whispers: Prologue

Čas igranja: 15 minut

Ocena: brezplačna bonusna zgodba/10

spacer.png

 

Vzdušna črtica, ki kljub kratkosti pripovedno navduši. V njej slediš Fei Lin, ko se iz hibernacije zbudi v svet, kakršnega ni pričakovala … Prologue sem preigral po Rocket of Whispers, in se mi zdi, da je tako bolje, čeprav mnogi predlagajo obratni vrstni red. No, v vsakem primeru je to krasna bonusna avanturica, na katero se ne sme pozabiti, če se ti dopade »matična« igra.

 

100% achievements OCD level of friendliness: jih ni.

 

OPUS: Echo of Starsong

Čas igranja: 10–14 ur

Ocena: 9/10

spacer.png

 

spacer.png

 

Izvrstna space opera/romanca/misterij, kjer se »poklapa« praktično vse: grafična podoba, art design, glasbena spremljava, zgodba, liki, igralna raznoterost, predvsem pa preseneti izjemen in dodelan world-building. Echo of Starsong je prvi OPUS naslov, ki se resnično razširi navzven, saj je sedaj področje igranja z dvajsetletno vojno razdejana vesoljska regija Thousand Peaks, koder lahko obiščeš preko 100 vesoljskih teles in postaj.

Ostareli Jun Lee se upokoji z mesta vodje klana in se poda na zadnji sprehod po asteroidni jami v upanju, da se končno združi z njo. Ona je Eda, dekle s katero je pred 66-leti za kratek čas križal pot, ki ga je zaznamovala za celo življenje. Zgodba se nato prestavi v preteklost, ko se mladi Jun Lee, vase dvomeči naslednik padlega klana odpravi v regijo Thousand Peaks, da bi z najdbo asteroidnih jam z lumenom (nekakšno energetsko/mistično surovino – toda kaj vse lumen je, je bolje spoznati med igranjem) klanu povrnil bogastvo. Po spletu dogodkov pa pristane na vesoljski ladji Red Chamber pod poveljstvom Ede (»čarovnice« z zmožnostjo petja »starsongov«, ki omogočajo lociranje lumena), ki je tudi na nekakšni misiji in bi ji prav prišla pomoč raziskovalca jam.

Igro tvori več igralnih elementov: igranje na zvezdni mapi, kjer skeniraš nove lokacije, planiraš polete in iščeš surovine za nadgradnjo vesoljske ladje ali trgovanje; izbiranje odločitev med raznimi eventi (mnogokrat je tu razplet odvisen od meta kocke, je pa res, da osnovo lahko dvigaš z nakupom ali najdbo ustreznih predmetov); VN-jasto spremljanje zgodbe; 2,5D ploščadni pogled, ki pa se igra kot klasična avantura; reševanje puzzlastih mini iger, dodanih pa je celo par arkadnih mini iger. Raznoliko, vendar vedi, fokus je brez dvoma na pripovedništvu. Main quest je linearen, je pa veliko opcijskih lokacij/eventov.

 

100% achievements OCD level of friendliness: izjemno annoying. Razlog: shranjevanje položaja je le eno in avtomatsko, večina achievementov pa je vezana na določene odločitve v dialogih. Prav tako moraš vse puzzlaste in arkadne igre rešiti brez ene napake (brez ALT-F4 ni šans). Pogoje je tudi zbrati vse predmete v igri in najti vse lokacije (kar pa je tudi vezano na izbiro dialogov, pa še razpletejo se lahko naključno glede na met kocke). Nemogoče, sploh brez vodiča. Na spletu je večinoma vse v pismenkah, kar je v angleščini, pa jim še ni uspelo narediti 100 %. Aja, pa en achievement je vezan še na speed run.

 

spacer.png

 

 

Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

Murder Mystery Machine


To sem slučajno našel in poskusil, ker je pač detektivščina. Nikakor ne priporočam! Gre za kratke primere, ki so posamezno razdeljeni na več enozaslonskih lokacij. Malo se pogovarjamo, klikamo na označene vroče točke za zbiranje dokazov, večino časa pa prebijemo na dedukcijskem ekranu, kjer je treba pač povezati vse, kar se da smiselno povezati, da rešimo primer (zadnja slika). In ta del je pač najbolj butast, kar sem ji dosedaj videl v tovrstnih igrah. Seveda so točno ta del igre uporabili tudi v novem Hercule Poirotu (čeprav tam je bil še bolj poenostavljen, oziroma ti je kar avtomatsko dalo rešitev, če si večkrat napačno klikal). No, tukaj pa gre večino za ugibanje na slepo. Bodisi, da moraš biti res dober "detektiv", da vse povežeš pravilno, bodisi pač poskušaš srečo.  Tudi najdenih dokazov ne moreš natančneje pregledati, niti ni nobenega dnevnika oz. kakršnih koli zapiskov ... Ker je dedukcijski del (oz. ekran) v prvem planu in v bistvu glavnina igre, je vse skupaj res slabo izvedeno. Mi je prav muka igrati in sploh ne vem, če bom vztrajal do konca (čeprav so primeri res kratki).  Še enkrat: ne priporočam!
 

Save 25% on Murder Mystery Machine on Steam  Save 25% on Murder Mystery Machine on Steam

 

Puzzle-solving mystery game The Murder Mystery Machine heading to Switch -  Nintendo Everything  Review - Murder Mystery Machine (Switch) - WayTooManyGames  


Save 25% on Murder Mystery Machine on Steam (steampowered.com)

 

 

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.

×
×
  • Ustvari novo...