[spooky october] Horror vibes igre

[gojc]

Še bonus RL horror 

 

 

All Quiet on the Western Front 28.oktober

[╭∩╮ Hernier]

Vučko3 reče pred 3 urami:

Če smo že v spooky coni, jutri pride nova serija od Mike Flanagana, režiserja Haunting of the hill house, midnight mass in ona vmes.

 

https://www.imdb.com/title/tt13444912/

 

gojc reče pred 2 urama:

Nekaj zadev mesecu primerno izide v teh dneh:

 

GUILLERMO DEL TORO’S CABINET OF CURIOSITIES  25.oktober

Tole bom kar oboje pogledal, thanks pune hamre

[Aktivist Vanč]

Samo trpajte informacije To je moj žanr: igre, serije, filmi...

[╭∩╮ Hernier]

tomazek reče Pravkar:

Samo trpajte informacije To je moj žanr: igre, serije, filmi...

+1  

[╭∩╮ Hernier]

Drugače, evo, še za malo bolj alter tipčke. Zelo popularen žanr garažnih horror igric je zadnjih par let (nekje od 2020 naprej) "haunted PS1", v bistvu narativne horror igre s PS1 estetiko. Jaz sem jih nekaj igral in moram reči, da se developerji res na polno zabavajo, odfukane zgodbe s prifuknjenim dialogi in odbitimi idejami. Meni zelo všečno. Pa večina jih je dolgih med uro in tremi urami, tako da res hitro vidiš, če ti paše. So tudi zelo YOLO in politično nekorektne, tako da go for it, če vas PS1 estetika ne moti.

 

Pa primerov

 

Bloodwash

A serial killer is terrorizing the city, and Sara's deadbeat boyfriend hasn't done the laundry. Can Sara survive a late-night trip to the laundromat, or will the Womb Ripper perform an early delivery?

 

Dread X Collection 2

Explore 12 horror games made in 10 days connected by a meta narrative experience you didn't expect. Step into a world of darkness and discover the secrets you didn't know were right beneath the surface. Find the tapes and unlock the mystery inside the Dread X Collection 2.

 

Fears to Fathom

Fears to Fathom is an episodic psychological horror game where each episode unveils a short story narrated by the ones who survived.

 

The Closing Shift

The Closing Shift | 閉店事件 is a Japanese horror game about a girl on a closing shift.

 

No one lives under the lighthouse

A slow burn retro horror game, in which you arrive at the old lighthouse on a small island near the coast of the United States. After the previous keeper has gone missing, you need to take over his duties and watch after the light.

 

Fatum Betula

Placed in a world without change, you must create fate by watering an ancient plant. Determine a future and live with it.

 

Murder House

A local news team breaks into an abandoned house to chase a salacious ghost story... until a MANIAC chases them! ...VHS era 80's slasher. PS1 style survival horror!

 

Nun Massacre

Hide from the PSYCHOPATHIC nun at all costs! She hungers for BLOOD and you are the next course! Nothing could prepare you for a NUN MASSACRE! Terrifying ps1 style stealth horror.

[Galko]

če zgornje opise špilov bereš s čizerskim 90s B-movie trailer voiceover glasom vse skupaj ful bolj obeta  

 

 

[╭∩╮ Hernier]

Nova Flanaganova serija je up na Netflixu 

 

 

Začenjam s prvo epizodo  

[Vučko3]

Javi kak se ti zdi, js še nisem mel časa

[╭∩╮ Hernier]

Žal nisem mogel več kot 20 minut gledat, ker imamo eno bolezen trenutno v familiji, in ko je začel rak padat po screenu sem od lep lpjal ven, preveč horror trenutno  

 

Vibe pa sicer carski, upam da bom lahko kdaj pogledal  

[kid666]

Zlo kvalitetno zaenkrat (po prvem delu)

Je pa res neprijetn filing skoz celo epizodo zarad zgoraj omenjenga

[╭∩╮ Hernier]

Kaj ste še kaj carskega horror vibes pogledali/igračkali/prebrali v zadnjem času?

 

Jaz sem ruknil Diasy Johnson: Sestri

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/leposlovni-roman/sestri.html

Navedek

Sestri July in September sta rojeni zgolj deset mesecev narazen – od tod tudi njuni imeni. Navezani sta druga na drugo. Bolestno. Zadostujeta si, nikogar drugega ne potrebujeta. July je tista plaha in naivna, podobna materi, September tista neustrašna in nasilna, podobna pokojnemu očetu. Ko se v šoli zapleteta v težave, se njuna mama odloči za začasno selitev v zapuščeno hišo na vzhodni obali. V njunem novem, izoliranem življenju July obotavljajoče ugotavlja, da se njen odnos s September spreminja na načine, ki jih ne more scela razumeti. V hišo se naseli občutek nelagodja, ki se stopnjuje s preizkušanjem meja znotraj in zunaj domačega okolja.

 

V redu zadeva, precej neprijetnih feelsov, spooky atmosfera, spominja na Shirley Jackson. Ni kaj, med Shirley Jackson, Daisy Johnson, Mary Shelly in podobnimi liki postane jasno, da ženske pišejo res dobre romane na razpotju horrorja. Sem fan  

[Avion]

Hernier reče pred 3 urami:

da ženske pišejo res dobre romane na razpotju horrorja

Mah, kaj pa vem. Jaz preberem dosti horrorja in so mi veliko bolj kvalitetni moški. 

 

That being said, moram še prebrati Almo Katsu, Mariano Enriquez ter Ursulo Vernon oziroma T. Kingfisher. 

[Aktivist Vanč]

Saj ni napisal, da pišejo bolje kot moški... Pač malo bolj očitno je izpostavil, da niso glih zanič in so tudi prisotne v žanru. 

[Avion]

tomazek reče pred 19 minutami:

Pač malo bolj očitno je izpostavil, da niso glih zanič in so tudi prisotne v žanru. 

In jaz se ne strinjam s to trditvijo, zato sem naštel še tri pisateljice, ki jih moram prebrati?

[Avion]

@Hernier valda, da na Emki ni označeno, ampak v Konzorciju imajo vsaj 6 izvodov Enriquezove knjige The Dangers Of Smoking In Bed, ki je sicer zbirka kratkih zgodb (tega osebno ne maram), ampak jo vsi na polno hvalijo + ni veliko argentinskih pisateljev, kaj šele pisateljic, ki spadajo pod horror. Na pamet mi pade edino Agustina Bazterrica in njen roman Tender is the Flesh, ampak mi je skorajda bolj distopičen kot pa horror roman. Also, prav tako sem v Konzorciju videl knjigo mehiške pisateljice Silvia Moreno - Garcia, The Daughter of Doctor Moreau. Bolj kot ta roman so hvalili Mexican Gothic oziroma Velvet was the Night, ampak osebno nisem tako velik fan "gothic" romanov, pa sem to malo preskočil. 

[[]D [] []V[] []D]

Jutri (koncno) izide Scorn, developmenta ze par let ne spremljam vec, tko da nimam pojma kaj pricakovat.

 

Scorn

 

 

 

[Aktivist Vanč]

Zadnjič sem malo gledal Fightin Cowboya, ki je igral... in je baje vredu vzdušje. Ni toliko grozljivo, got je bolj gnusno... streljanja je zelo malo in igra stavi na vzdušje ter puzzle. Nisem pa gledal celega streama, to je blo v času, ki sem gledal.

13. oktober 2022 uredilo bitje tomazek

[Vučko3]

Zdej sem glih vido, da je Scorn iz Srbije. 

 

Sicer pa, gledo sem malo SkillUpa, pravi, da je igra mix vsega. Ampak vse to pride na vrsto po Ragnaroku.

[Galko]

mene tud ful zanima Scorn

 

IMO so kr precejšnje šanse za fail - preprosto se mi zdi, da rabiš u iber izkušeno in talentirano ekipo, da narediš dober sci fi puzzler / shooter / gnus walking simulator ki bo totalno tuj in weird ampak bo hkrati igralno zanimiv in bo imel mehanike, ki se bodo lepo potopile v svet -  ampak pustimo se presenetit. SOMA mi je tak primer, da se čisto tuj svet dovolj smiselno zlije z gameplayem, ampak so zadaj res brutalno dobri developerji pa še čisti walking simulator / horror runner je

[╭∩╮ Hernier]

Sem kar hyped za Scorn

 

Prej sem gledal na Redditu, dva reviewa sta leakala, ampak sta že bila odstranjena zaradi embarga. Guardian ji je dal 4/10, nek drug gaming outlet pa 9/10. Baje je body horror res *RES* dobro narejen, pa combat sekvenc je zelo malo, kar je imo plus . Žal pa baje uganke niso preveč dobre oziroma preveč uničijo horror tempo

[╭∩╮ Hernier]

(Opomba po pisanju: mislil sem napisati kratek zapis o tem, kako smo ljudje povezani s srhljivimi vsebinami, potem pa sem naenkrat imel nakucanih preveč znakov. Gre za čisti freestyle rambling o horror kulturi, če se komu da čitat, niti približno ni posebej urejen in strukturiran tekst.)

 

Mi je pa zanimivo, da nam ljudem tako dogaja horror. Ko začneš razmišljat, do kdaj nazaj sega horror, lahko greš v pradavino. Recimo meni ima že poslikava človeka s ptičjo glavo v jami Lascaux srhljiv vibe, pa nasploh vso šamansko obredje, ki obstaja že od paleolitika. Mi je precej fascinantno brat (pra)zgodovinske knjige o šamanih, ki so z avtohipnozami in kakšnimi drogami, ki so jih našli v naravi, posredovali med svetom duhov in realnostjo. Potem če grem od šamanov v bolj sodobna religiozna doživetja, mi ima celo krščanstvo (zlasti katolištvo) srhljiv vibe, pa seveda vse poganske religije, ki jih je v svoje simbole adaptiralo krščanstvo. Recimo vizije Janeza Evangelista so res srhljive, pa celoten pasijon kot tak je nek naturalističen odtis trpljenja in smrti na križu, ki je nekako sama po sebi antiteza strmenja po lepoti, ki so jo zasledovali grški in rimski filozofi. Pred leti sem bral ene Heglove spise, kjer je trdil, da Kristusove smrti ne moremo upodobiti skozi vizijo antične lepote … Pa če se recimo spomnimo na upodobitve svetnikov, sploh tiste v starem in srednjem veku, kjer so mučenikom sekali glave, oni pa so si jo vzeli v roke in odšli proč, haha. Potem pa itak enter srednji vek, kjer motivika smrti in trpljenja zaorje po umetnosti s full force, ampak kaj drugega ti preostane med kugo, izbruhi drugih bolezni, lakoto in vsesplošnim nasiljem, ki svoj vrh in najbolj kruto izkristalizirano obliko doseže v inkviziciji in mučilnih napravah. Saj ni možnosti, da kultura iz tistega časa ne bi bila prepojena s srhljivostjo, obupom, trpljenjem, mučenjem … Sploh inkvizicija mi je nepredstavljiv trk horrorja in realnosti, ker dejansko so procesi večkrat potekali v semi-javnosti, torej je šlo za res nek neposreden stik smrti in trpljenja ter nastopaštva. Tbh tudi opomin nam vsem, kako lahko se je privadit trpljenja, če postane vsakodnevna stalnica, res me zanima, kako so random srednjeveščani doživljali neke tete iz vasi, ki se jih je natikalo na hruške …

 

Znači, med nekimi proto-srhljivkami je gotovo tudi pekel v Dantejevi Božanski komediji, ki jo imamo mimogrede tudi v čudovitem slovenskem prevodu. Dantejeva vizija pekla je skrajno grozljiva, obenem pa estetsko na samem vrhuncu, pač jaz sem se že dvakrat prebil skoznjo in vsakič mi je vrhunsko doživetje. Aja, še en fascinanten horror pojav v srednjem veku so mi razne knjige o pošastih, ki so bile mešanica med znanostjo in mitologijo. Zelo fascinantna je ilustrirana Monstrorum historia iz leta 1642, delom Ulisseja Aldrovandija, ki je med platnice združil najrazličnejša mitološka bitja in jih pomešal s popolnoma realnimi bitji, tudi človeškimi. Knjiga je zanimiva tudi za Rupetino, saj so jo v svoji zasebni knjižnici držali gospodi Turjaški. Nasploh je srednji vek horror kar naprej vključeval v resnično življenje, ogromno je nekih vraževernih kvazi-znanstvenih knjig, kjer se obuja mrtve, lovi čudaška bitja in ne vem kaj vse.

 

Skratka, fascinantno je, kako je človeško bitje povezano s horrorjem, od religioznih izkustev do estetskih in čisto življenjskih. Se mi pa zdi horror, dlje v zgodovino kot greš, bolj srhljiv. Recimo neka poganska religiozna izkušnja je morala biti res grozljiva, najprej zapokajo grozljiva bitja in čudeži v zgodbi, ki jo pripoveduje šaman, potem pa v bistvu ostaneš cel nervozen, da če ne boš »priden«, da te bodo ta bitja med spanjem napadla. Dandanes vsaj v miru pogledaš horror film in veš, da za ovinkom ne bo volkodlaka, ki bi ti odgriznil plešasto glavo …

 

So mi pa videoigre noro efektivne pri posredovanju srhljivosti, a še vedno je marsikaj za izboljšat. Kot prvo ne maram pretirano »jump scarov«, tako da bi se igre lahko generalno manj zanašale na njih, kot drugo pa pogrešam počasnejše uvajanje v srhljivo vzdušje. Če recimo pomislim samo na bolj mainstream avtorje grozljivih romanov, recimo Stephena Kinga, tam pogosto poteče po več sto strani, preden se recimo začne srhljivo dogajanje. Mačje pokopališče nas je verjetno ogromno prebralo. Tam se prva malce srhljiva stvar (prometna nesreča tistega tipčka, ki potem preganja protagonista) zgodi šele po par deset straneh, pred tem pa samo bereš o relativno srečnem družinskem življenju, sisanju pirčkov in spuščanju zmaja po travniku. Od prometne nesreče do mrtvega mačka spet poteče par deset strani. Do osrednje tragedije v knjigi (ne bom spoilal, če bo kdo slučajno vseeno prebral), dejansko mine vsaj 75 % celotne knjige. Tako se bralec resnično naveže na protagoniste in srhljive tragedije udarijo še veliko bolj. Igre ponavadi z uvajanjem srhljivosti začnejo po dvajsetih sekundah, kar meni malo ubije mementum. Recimo Amnesia je s tega stališča zelo posrečena, saj je prva konfrontacija s pošastjo dejansko na polovici igre, ampak neprijetno vzdušje je pa ves čas. Želel bi si igre, kjer bi res bolj intimno spoznali like, šele nato pa jih popeljali na downhill to horrorland. Se mi zdi, da kakšne bolj alter tekstovne pustolovščine tako postopajo, ampak ja, to je pač obskuren žanr, ki ga igra par deset ljudi v Evropi. Sem pa pred cirka letom in pol nekaj raziskoval Infocomove tekstovne pustolovščine, pa sem si pri eni prav naredil zaznamek, Thee Lurking Horror (1987). Mi je bilo carsko, kako gradi napetost skozi formo tekstovne pustolovščine. V glavnem igraš v vlogi študenta v tehnološkem podjetju, ki se preko podzemnega hodnika odpravi v službene prostore, da bi rešil nek služben stuff. »The rat sounds are growing louder, but you still can't see any rats,« pravi drugoosebni pripovedovalec v igri. Ko igralec skuša odpreti nekakšen ventil, pripovedovalec nadaljuje: »The rats are momentarily startled by your presence, but soon the bolder ones begin to approach.« Igralec ponovno odpira ventil, kar vznemiri podgane, ki naenkrat napadejo – brez možnosti, da bi se igralec ubranil: »The rats attack! Slimy, snarling, and hungry, they swarm over your feet, biting at your legs and clinging desperately to your feet.« Res zanimiva, skorajda »jump scare v literarni obliki« mehanika, heh.

 

Dober primer igre, ki res počasi gradi napetost oziroma horror vzdušje, mi je Thief (oziroma Thief 2). Sicer ne gre za horror igro per-se, a vseeno smo na začetku soočeni s čisto regularno stealth igro, ki vedno bolj drvi v norost. Prva stopnja je pač kraja nekega random žezla v ogromni vili, dobesedno nič srhljivega, samo neki zajebani stražarji in lutanje po oversized hiši. Druga misija je breakanje nekih momcev iz zapora, zapor pa stoji na vrhu ex-rudnikov. Tukaj se že pojavijo prvi zombiji, prav tako je več horror estetike, pokajo neke rudniške vežice in shirani zaporniki. Potem je pa vsaka misija bolj horror, vedno več je neki pošasti, duhov, zombijev, neposredni spopadi so zahtevni in težki, stavbe so vedno bolj razsute, tudi zgodba vseskozi napeljuje, da se je v določenem mestecu zgodila neka katastrofa in da tam zdaj straši. Ko par ur kasneje dejansko prideš v to razsulo mesto si že cel nervozen od vsega hudega. Res top, Thief: The Dark Project je pri meni zasluženo še vedno ena od par iger, ki jih ocenjujem z 10/10. Umeščam jo nekje na razpotje med stealth in horror igro, ampak definitivno je kot srhljivka tempirana 10x kvalitetneje kot polnopravne horror igre. 

 

Še samo en zaznamek, če ravno razmišljam o horror igrah. Moram pritegnit forumašu g. Profesorju, ki je v sosednji temi hvalil The Evil Within. Ko razmišljam retrospektivno, sploh ni slaba igra. Je na nek način konglomerat in the-best-of horror igranja, kjer se lahko zgodi vse, kar se je v horror igrah preteklosti sploh lahko zgodilo: imaš halucinacije, gore, psihopate, psyshic power sovražnike, ni da ni, prav tako pa recimo začetek mene zelo spominja na RE in RE:make, vasica malce kasneje na RE 4, sovražniki z motorno žago direkt spominjajo na RE 4 in 5, izguba zavesti in paralelni svetovi so iz Silent Hilla (na katerega spomn tudi Keeper, če ga primerjamo z najbolj znanim horror sovražnikom iz videoiger, Pyramid Headom iz SH 2), puzzle segmenti in skrivanje spomnijo na Amnesio oziroma na Clock Tower, akcija večkrat spomni na kakšne The Sufferinge in podobne igre s PS2 generacije … Skratka, The Evil Within je pravzaprav neke vrste hommage horror igram in pri tem je res uspešen. Da ne govorim o tretjem chapterju The Evil Within 2, tistemu open world mestecu, tisti chapter ima res mojstrski dizajn, ki ga bi ga moral preigrati vsak ljubitelj horrorja (žal mi igrica sicer ni tako všeč, samo tretji chapter mi je na best-of-best lestvici).

 

Kaj so še vam kaj hudi spomini na horror igre? Kar nekaj vas je zgleda fanov, kaj so vam kaj najboljši horror spomini iz preteklosti? Ob čem vam je še posebej ušlo v hlače?

[╭∩╮ Hernier]

Dajte fegeti nehat lajkat moj post pa rajši napisat, katere so vam top horror igre v lajfu  

[Zorz]

@Hernier super zapisano! Imel bi zgolj eno opombo glede srednjeveškega mučenja. Marsikatere famozne mučilne naprave (iron maiden, hruška, ipd.) so bile iizmišljene kasneje, najverjetneje zgolj zavoljo prikazovovanja srednjega veka kot še bolj barbarskega in nazadnjaškega. In seveda za fasciniranje folka v raznih muzejih.

 

Drugače sem pa sam dost pussy glede horror iger, sploh ne vem če sem katero "true horror" igro igral. Tako da najbolj presran sem bil ob igranju Doom 3 in Dead Space, tako na prvo žogo iz glave. Imam pa na lagerju še The Evil Within in bi se ga očitno glede na tvojo hvalo lahko lotil 😁

[Vučko3]

Pri meni je tole kar komplicirano. Igre kot so Soma, Alien Isolation itd, ne povzročajo neke hude groze pri meni. Bolj se gre za konstantne napetosti, ampak ni nekega strahu. 

 

Po drugi strani, se pa zelo dobro spomnim, ko mi je prvic Alma iz F.E.A.R. skocla na ekranu, vem, da me je skoraj fuknlo s stola. Popoln občutek presranosti.

V to kategorijo spada tudi Dead Space in The Evil Within 2.

 

Kar je pa super, Evil Within enke nisem špilal, mam pa pripravljeno

[DaCapo]

Jaz sem že večkrat napisal, da imam najraje psihološki horror. Večinoma pa itak igram avanture, kjer se najde precej biserjev.

Drugače pa so moji nepozabni top 3 scare momenti v 3D first person igrah: 
Alien vs. Predator: povsem na začetku, ko iz stropa na hodniku pade neka cev,
F.e.a.r.: ko plaziš po temnem jašku in se spontano obrneš ter zagledaš Almo,
Clive Barker's Undying: slučajno se pogledaš v nekem ogledalu na hodniku in za tabo stoji duh, fak..

Saj je bilo še dosti drugega v drugih igrah, ampak te tri sem si res najbolj v živo zapomnil. 

 

14. oktober 2022 uredilo bitje DaCapo

[Avion]

Zorz reče pred 13 minutami:

Marsikatere famozne mučilne naprave (iron maiden, hruška, ipd.) so bile iizmišljene kasneje, najverjetneje zgolj zavoljo prikazovovanja srednjega veka kot še bolj barbarskega in nazadnjaškega. In seveda za fasciniranje folka v raznih muzejih.

Od kje ti ta info? Ker so razne mučilne metode in naprave bile kar predpisane v raznih zakonikih tistih časov. 

[Weraziel]

 

[DaCapo]

Tale Scorn ima zelo Gigerjevski vibe! Kar mi je seveda všeč.

14. oktober 2022 uredilo bitje DaCapo

[ke_kit]

Hernier reče pred 1 uro:

Dajte fegeti nehat lajkat moj post pa rajši napisat, katere so vam top horror igre v lajfu  

Bloodborne.

Nič ga še ni prekosilo.

 

Blizu pridejo RE7 VR (zaradi VRja) in Project Zero 2 (mislim, da je bila dvojka in ne izvirnik, sam nisem zihr - tle gre predvsem za nostalgijo imo).

Na splošno me horror igre ne ganejo tako zelo. RE7 VR sredi noči ftw.

[kid666]

 

DaCapo reče pred 1 uro:

Clive Barker's Undying

tega nism mogu igrat s slušalkami/zvokom k mi je bil preveč kripi

sm raj odložu slušalke, če je bil kak preveč napet moment v špilu

 

drgač so pa zarad srhljivosti v spominu ostal še Silent Hill 2, Soma, Outlast, Fear, Dead Space (taprvi), Amnesie pa nkol nism mogču dokončat, ker nism prenesu (sm pa obrnu machine for pigs, ni preveč grozna)

(pa še en špil je k se ne spomnim naslova, ki je temeljil na random generated jump scarih; edit: Daylight)

fake spooky špili so mi pa Resident Evli, Evil Within, Layers of Fear, Alan Wake - ko to igram me ni nč strah