Lestvica

dejte prosim ne bit pametni kako je blo posameznikom med 2sv vojno, ker vsi bi se pokakali v tistih razmerah in MihaKihot in kmjr bi nosila kljukast križ če bi bil splet okoliščin pravi, kot bi sadhu in von griffin rdečo zvezdo, ker vojna je za posameznika usrana loterija in ne serija pogumnih odločitev ki te pelje do herojizma, nevem koji kurac se greste povojni revizionizem poguma takratnih ljudi usranci eni

Jaz mislim, da se Kunta Kinte bolj zgraža nad vzvišenim pogledom nad dejanji ljudi v ww2 iz varnega zavetja milenijskega mehurčka. Bila je totalna vojna, ljudje so se med sabo klali, kradli in posiljevali in cela Evropa je bila razfukana do temeljev za nadaljnjih 5 let po vojni. Jasno, da imaš v takih razmerah samo eno misel - kako preživeti. Valda je par psihopatov v tem uživalo ko bubreg u loju, preostalih 99% pa pač samo iskalo način preživetja. So tudi zanimive vse junaške zgodbe in miti, ki so jih napletle vse države o svojih velikih junakih, da so po vojni dvigale morale (in, po potrebi, podporo vladajoči stranki), čeprav so v najboljšem primeru zgolj zelo napihnjene. Evo, jst lahko tud takoj prvi povem, da bi na kakšnem zaslišanju kar takoj priznal vse kar vem, ker res ne vidim smisla, da se tri ure delam junaka samo zato, da bo na koncu isti rezultat, jaz pa z odrezanimi prsti in slep na eno oko. Če bom zaradi tega potem 50 let kasneje za enega MihaKihota slabič, ki je pobesil glavo pred okupatorjem, bo to še moja najmanjša skrb. EDIT: za boljši vpogled v razsežnosti druge svetovne vojne priporočam knjigo Podivjana celina. Sicer ima nekaj angleškega biasa, ampak izredno veliko faktografskih podatkov, ki so recimo da malo bolj legitimni od anekdotičnih dokazov.

En fuzbalski komentar prve lige in Olimpije (Celja in še koga) pa kako mediji spet furajo svojo zgodbo brez ene resne analize. Kako so mediji določili, da si Celje kar "zasluži" naslov jaz ne vem. Modeli so bili na domači tekmi razred slabši, če Olimpija ne bi forsirala zadnjih 10 tekem "domačih" igralcev tipa Ostrc pa Šme pa ne vem kaj bi bla prvak že par kol prej. Najprej Celje. Ta Celje nima NIČ in si v ničemer ne zasluž naslov, sej verjetno si ga ne noben, ampak igrat isto taktiko celo prvenstvo, met mal sreče pr golih in s sodniki, to ti lahko reš to Kosičevo postavitev Kosičevo pa še to moraš met enega Vizingerja, ki je ziher top 3 igralec te lige (ob Bongonguiju iz Sežane in Petroviču, ki ga ni več v Aluminiju letos, tukaj je še Vukušić). In brez tega Vizingerja pa Rozmana je ta Celje odličen 4 - 5 - 6, z njima je pa prvak, to ni nobena vizija, nobeno delo na dolgi rok pa ne vem kakšne traparije se govorijo. Agenda je, da je Celje nek urejen klub, ki stavi na igralce mlade slovenske šole, če izvzamemo golmana v top 5 te ekipe ni niti en mlad Slovenec in sploh noben Slovenec (pa ne mi tega Lotriča prodajat, ker bom še stokrat povedal to kar trdim za Vancaša). Tele mladi slovenski igralci so včeraj ob vsakem napadu Olimpije v drugem polčasu zgledal smešni. Pa ni Olimpija noben bav bav, ampak v kazenski so jim prihajal, ko se jim je zazdel, nek Lotrič, ki je kao igralec sezone (sam zato, ker mu je Vizinger rihtal gole in ker je zadeval to kar drugi nebi), veselo zgublja žoge na sredini in ga ni nikjer celo odločilno tekmo. Tukaj vidimo moč medijev, ki so kar naenkrat par tednov nazaj iz milega neba ugotovil, da je ta Lotrič mega igralec, mal pogledal njegovo statistiko in ker zadeva in podaja, je to igralec sezone. A niso te isti mediji zbrali za najboljšega igralca pretekle sezone Rudija Vancaša, brez katerega je Celje prišlo do naslova in to praktično z isto taktiko kot jo furajo 2 let. No, za tega Lotriča je Vizinger doktor fuzbala. Teorija z mladimi fanti se jim sploh ne izide, ker so najboljši igralci Celja, ki so tudi včeraj odločil tekme Hrvat Božić (ki ima poleg Vizingerja edini tehniko in jajca, da tam kaj naredi), Hrvat Vizinger, Hrvat Čadušić in Bosanec Kadušić. Ne vem, ker manager in znalac je prodal Lotriča kot igralca sezone, če je on igralec sezone je Vizinger skoraj Messi. Jaz te urejenosti Celja ne vidim, tudi teh mladih igralcev, razen Stojinovića, ki praktično ni igral na koncu in Kerina, praktično nimajo. To so povprečni 23 - 24 - 25 letni slovenski igralci, ki so povprečni v vsem. Nek Mauro Camoranesi, ki igra sodoben fuzbal z neverjetnim prehodom v napak z enim dotikom in par igralci, ki bi drugje izgledali smešni, je doktor znanosti za Kosića. S tisto ekipo Sežane bi Kosić gladko odletel iz prve lige kot je pred leti z ekipo Triglava. Mauro postavi čvrsto igro, pusti igrat igralcem, ki imajo individualno kvaliteto, dela te igralce razred boljše. En Sikimić je pri Sežani na stara leta zadeval, ko se mu je zazdelo, pri Domžalah je dal mogoče en gol. Neki Krivičići so kar naenkrat igralci, predvsem pa ta hitri prehod iz obrambe na krilo, kako organizirano se to počne, kako postavlja finese (ko pošlje neke igralce bolj naprej v določenih delih tekme, Olimpijo je v drugem polčasu celo napadel v obrambi), žoga teče, ve se kdo je tako dober v nogah, da jo drži in igra italijansko sloni na obrambi, ko se gre pa naprej se pa gre in prehod iz branjenja v napad je vrhunski (tega pri prejšnjem trenerju niso imel). Za Kosića je doktor znanosti stroke tudi Ante Šimundža v Muri, ki s par modeli, ki res nimajo nekega znanja dela čudeže. Če kdo v tej ligi si Mura zasluži naslov bolj kot vsi ostali, igra fuzbal, ki ni grd in brezvezen, neki limitirani igralci se zavedajo limitov, igralce se vklaplja počasi, ne da jih ni nikjer potem so pa kar naenkrat v prvem planu kot Ostrc pri Olimpiji, ki prej praktično ni obstajal, potem pa je kar naenkrat postal standardni igralec začetka tekem. Je pa Dule vzel, kar se mu je ponudil, z velik sreče in ne zato, ker je klub urejen, ampak tudi zato, ker ni bilo nikoli pritiskov in so potihem izkoriščal neverjetne kikse Maribora in Olimpije. In Olimpija? Knežević je doktor fuzbala za tele fante, ki bodisi še niso zreli igrat takih tekem (Ostrc se je 6 - 7 tekem dobesedno skrival, skreiral ni nič). Ko te te znalci v medijih, ki v Lotriču, ki nima nič pa Zaletelu pa takih vidijo igralce sezone, 5 let strašijo z nekimi mladimi igralci, ki morajo igrat je rezultat tega tole kar smo videl. Ne vem kdaj Olimpija nazadnje ni zmagala 4ih tekem skupaj do teh 4ih tekem. V kolikor bi te trenerji Olimpije vztrajal pri tem, da igrajo najboljši ne glede na starost, bi bila Olimpija prvak tudi z Vidmarjem na golu, ki je spet odlično posredoval po kiksu Bagnacka. Če bi pustil igrat Kneževića pa Bagnacka, ki bi mu en pameten trener moral porihtat glavo, ne da ni igral praktično nič, potem pa se je spet postavil v prvi plan, ko je to najbolj pomembno in valda kiksnil (obramba linija Samardžić - Bagnack + Boakye na krilu, preživi celo nesposobnost Jurčevića v obrambi in na centru), bi bila Olimpija prvak par kol prej, ampak je ta medijska zgodba "mladi Slovenci" tako zarila bistvo Olimpije, da so iz neba vedno hotel dokazat, da te fantje lahko igrajo pa žal (še) ne morejo. Neverjetna je predvsem razlika v tem koliko jajc imajo te domači fantje oz. še bolje zakaj jih nimajo, ker ta alibi podajanja žoga z deloma na vsem drugem kot na tehniki, pomen, da je nekaj narobe z mladinskimi šolami. Celje je prvak, ker sta Maribor in Olimpija kiksala, kiksala sta, ker sta mela oba smešne trenerje in ker je mela predvsem Olimpija kratko klop in se dokončno vdala v to, da igra full Slovencev. Milaničeve ziharišice so se izšle z goli v zadnjih minutah, Olimpija nepripravljenost sploh v drugem delu in Hadžićeve počasne, ziheraške kratke podaje, kjer se čaka na mojstrstvo enega od štirih igralcev v sprednji liniji, ni vodila nikamor. Odkar je v Olimpji več kot pol ekipe Slovencev (Šme, Samardžić, Ostrc, Jurčević, Andrejašič, Vidmar, itd), je zmanjkal jajc. Tega trenerja ne bi ocenjeval, dejstvo je, da je klub dobil na prvem mestu, pustil ga je na tretjem in dejstvo je, da so vsaj neki od počasnih ziheraških podaj spremenil, naslov so pa zgubil zaradi individualnih napak igralcev sredine (Ostrc) in obrambe. Upam, da pri Olimpiji ne bo nihče več poslušal medijev in njihovih zgodb pa da bo folk začel gledat fuzbal, ne da bodo Vancaši Maradone pa Lotriči igralci sezon z ničemer. Dve let nazaj bi Celje s toliko pikami bil odličen četrti, izkoriščal je pač kikse Olimpije, Maribora in tudi Mure, ki ima pa vseeno malce ozek kader in z nekaj sreče vzel to kar je lahko, je pa noro, da so mediji sedaj zgodbo uspešnih in urejenih DOMŽAL, ki so res šalabajzerski klub, preusmeril v uspešno in urejeno Celje.

Zakon o zunanjih zadevah ZZZ-1 v drugem členu pravi Te splošne usmeritve predstavlja Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije Državnega zbora iz leta 2015 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DEKL37 in v njej piše med drugim da je sprejeta ter da so V nasprotju z mnenjem JJ-ja in njegovih podpornikov mandatarstvo v Republiki Sloveniji ne pomeni, da je ta država plen ene stranke oziroma enega mandatarja, da bi jo lahko prosto po prešerno, mimo same vlade kamoli šele državnega zbora kot predstavnika suverenega ljudstva, re-orientiral iz zgoraj podanih usmeritev v klub neliberalnih demokracij.

Malo ja sam ne tako komično kot to da nerazumevanje afinitete do prejšnjih državnih tvorb tega območja izraža model s fetišem na absolutistično ječno narodov od katere smo se z velikimi mukami osvobodili itd. itd... s tem da taprvi kekci lahko vsaj rečejo da so pod Titejem prišli brez pasoša do jadrana vsak let, na AO smo pa ponosni zakaj že, aja zarad štrekne do Trsta. Ne vem zakaj se eni tako obremenjujete s subjektivnim dojemanjem drugih. Folk ki ni bil neposredno deležen povojnega nasilja in/ali politično nazorsko pogojene državne represije Juge pač ne bo dojemal kot zločinske organizacije in folk ki je bil Tita pač ne bo dojemal kot razsvetljenega despota. Konec zgodbe, lahko bi se že sprijaznili s tem. Pa se v temi o protestih proti aktualni vladi fokusirali recimo na dejstvo, da nam izvršilna oblast na lastno pest, mimo parlamenta ki določa našo zunanjo politiko, spodjeda naše postulate ki od osamosvojitve dalje nikoli niso bili niti pod vprašajem tj. zavezanost vladavini prava za vsako ceno in težnji k priključitvi osrčju EU integracije, ne pa držanje štange vzhodno evropskim putin wannabejem.

Te konsole wars so fullll otrocje drugace =)))))))))))))))))

Ja v 2020 je več kot očitno, da so dodelali orožje s povečanjem kapacitete nabojnika na 36. Je le napredovala tehnologija v 13 letih.

Kva je to zaen nacifašisticni šmoren A se je za to Pahor držal za roke???

fanboss82

Ma ja in kaj jep okazal sony??? Gt7 ki izgleda isto kot gt sport z vec drevesi Hzd cinematic trailer Edino DeS okej racthet and clanck ki meni osebno smeti Vse ostalo je bilo totalno boring.. ok pol sop okazali oblilo konzole jaka muda Vse te igrw od MS tudi ce so krnneki in dosti jih ni ena je boring ena zanimva.. amapk cisto vse se bidi da 3km dai majo full jaci production value

Po sedaj videnem lahko rečem samo Sony RiP

So rekli devi Bolj revna konzola rabi bolj revnega protagonista in fuknili v špil zamorca

mislim, da si zadost neumen, da gres na ignore

Izolacija je bila fajn izgovor, da sem začel s projektom, o katerem sem razmišljal že dolgo časa - LEGO kišta za računalnik. Ker nočem uničevat kock, sem se odločil, da zmodeliram in 3D naprintam custom kocke, na katere bom lahko privijačil računalniške komponente in jih pritrdil na original kocke. Zaenkrat sem še v fazi prototipiranja, vse skupaj pa pridno dokumentiram s posnetki in jih nalagam na YouTube. Uživajte! Več kmalu.

Vojščak bigboss dobra dva tedna nazaj, ko je bil še pogumen in je še verjel v končno zmago:

hahahaha Sorry Spencerja je treba roastat ker čist preveč govori!

Ma dobr E3 je PS5 trailer Hehehe tole se ni dobro postaralo

Ko smo ravno pri grafiki.

Danes so mel šanso predstavit moč ''najmočnejše konzole na svetu'' in so popušili na celi črti. Njihov paradni konj Halo pa je očitno postal meme

Dejansko majo cel šov na voljo 4K 60fps

In ne samo on, tudi Half Schumacher je med zivimi! In oba kvasita bedarije.

Halo

Razocaran sem nad Halo Infinite.. prevec.. ne da se mi vec pisat

ja kaj ti naj recem pritozi se al pa bicikliri, hecno mi je da se vedno izgovarjate na vladavino pravo dokazano pa ni nc. JJ v tem trenutno ne krsi nicesar , Madzarska in Poljska pa sta clanici EU

Jap, pomojem je moj dreambike nek titan okvir, XTR in Fox 34 spredaj...

17:00 ?

Jza sem imel en vlakec al pa tole oz. neko podobno kombinacijo je pa najprej starejši brat imel ta modro... ampak to se je skozi vse polomilo, pogubilo ta stari so pa potem kasneje cele vreče dal naprej otrokom na vasi... Tale mi je bil najljubši set, zraven si dobil še ploščo, da si gor postavil hiše in je bilo kot, da si res na divjem zahodu kasneje se mi je zdelo čisto nezaslišano, ko je mlajši brat v 80tih dobil kakšne legice in so bili konji iz enega kosa WTF, top ni več lego pa človečki so imel roke ki so se premikale, pa noge... waou! Mel smo pa itak vse živo...sploh ta mlajši je dobil kar je hotel, je 8 let mlajši, večine se pa niti ne spomnim več.

Najjaca stvar, ki sem jo vceri vido, je en kozolc ob avtocesti prot Celu Pa na njem transparent DOBRODOSLI V DEZELI GROFOV (z rdeco barvo) PICKE ZABARSKE (z modro barvo) Also, svaka cast Celanarjom za naslov

Zgleda precej kewl. Kok cajta misleš da boš rabu še, da bo celotna zadeva nareta?

Za fane mang: danes, 22.07. je One Piece day 🤩 🎉 Ze 23 let od prvega izida 🤯 Ze cetrtic berem od zacetka 🐙

Jebote DaCapo! Če kdaj kupiš šuhe s hrvaško šahovnico mi povej, da te za vedno dam na ignore.

Abby v TLOU 2 vs. Abby v TLOU 3

Sicer človek pomisli, da se valjda tipi zajebavajo, samo pol vidim, da je to Gojc in mi je takoj jasno, da misli resno.

Jop, dajmo pogledat no to "pravičnost". Joel pobije pol bolnice folka, vključno z zdravnikom, ki bi lahko potencialno rešil svet, s tem obsodi vse preživele na nadaljevanje tega mizernega lajfa. Lev je en model, ki mu je bad, da ne sme bit tip, zato bi rad sebe in svojo familijo rešil okov enega random kulta. Jop jop, najbolj fer bi bilo, da Ellie ubije Leva. Ki če si je Joel zaslužil smrt, pol si Lev tudi.

Nikoli odrasti je ena najlepših stvari v življenju po mojem ker če si nek resen star fotr, ne vem če sploh še lahko uživaš v stvareh, tako kot otroci. Tudi te linerji "odrasel" moški, "zrel" moški, wtf je to sploh? Nekdo ki ne igra igric, nima lego kock, mrko gleda in se pogovarja o politiki jaz sem resen ko moram biti, v prostem času pa mi je to otroško veselje še vedno priceless. Upam da tak ostanem celo življenje.

@Fulltacticalgear Smo že videli, kaj se je zgodilo v ZDA, ko so dopustili proteste in masovne shode. Boom virusa, namesto postopnega upadanja je šlo gor in doseglo turbopogon. Balkan pa sploh je šolski primer, kaj se zgodi, ko se prehitro ljudje razpustijo in ne izvajajo več ukrepov. Pač Balkan bo vedno Balkan, zato pa so tam kjer so po razvitosti. Jaz zagovarjam to, da se uporablja maske v zaprtih prostorih in razkužila takisto, prav tako tudi vzdrževanje varne razdalje med posamezniki. Cena takih dejanj je še vedno veliko nižja kot cena, ki jo plača država z lockdownom. Pa s tem tudi virus držimo na kontroli, da ne pobezlja in nimamo Wuhana, New Yorka, Floride, Arizone, Bergama, Srbije, kjer stvari uidejo izpod kontrole in je v kratkem času preveč obolelih ter s tem težjih primerov in posledično smrti. Kontrola širjenja je ta faktor, ki ga moramo stalno izvajat, vsakršno popuščanje in podcenjevanje virusa se nam drago maščuje in žal je med nami preveč nerazgledanega in idiotskega folka, ki jim je njihovo "mnenje" bolj pomembno od hladnih trdih faktov.

LoL

Včeraj, 8. junija je bil dan Primoža Trubarja. Pa pomoje noben tega ne ve razn učiteljic slovenščine v OŠ 🙈 Mogli bi naredit dela prost dan in pol čez par let vrnit na navaden praznik, tako bi se vsaj vsi spomlni.

V iskanju Pumbe in Simbe Kravice, medvedki in levčki so prve podobice, ki jih osvoji dojenček. Zoološki TV-program nas zaradi vse bolj neverjetnih posnetkov nikoli ne neha navduševati in živalski vrtovi so na vrhu spiska turističnih atrakcij. V ogledo­vanju za življenjem zvedavo odmikamo skale, prekopavamo prst, gledamo pod gladino in obiskujemo kmetije. In če nam čebelar odpre panj ali na izletu najdemo polha, je to celo doživetje. Kljub vsem tehnikalijam in umetnemu nas torej živalsko kraljestvo še zmeraj privlači. Oziroma najbrž prav zaradi tega: bolj kot rinemo v sintetičen svet, proč od narave, bolj ne­običajna in s tem interesantna nam je že lis­ka na paši, kaj šele mlaka, polna pupkov. Največjo vrednost ima kajpakda uzrtje živali v naravnem okolju, če se le da, tujske vrste v daljnih krajih. Ko v avstralskem gozdu vidiš koale, nikoli ne pozabiš njihove prisrčnosti, tako kot ne žalostnega dejstva, da zobajo izključno nehranilne evkaliptove vršičke, zaradi česar imajo energije le za štiri ure premikanja dnevno in največkrat umrjejo zaradi lakote ... Obisk Rta dobre nade opomni na biogeografski zločin avtorjev otroških knjižic, kjer so pingvini često v družbi belih medvedov. Resnica ne bi mogla biti bolj nasprotna, kajti ena živalska vrsta živi izključno na južni kapi in druga na severni ... Odkar sem se z ventilatorskim čolnom preganjal po floridskih močvirjih in se soočil s petimi metri aligatorja le za razdaljo gobca stran, mi je podatek, da ta so­dobni dinozaver na kopnem doseže hitrost 30 kilometrov na uro, precej bolj strašljiv ... Masajev v osrednji Tanzaniji ni, saj živijo le na severu ob meji s Kenijo. A v iskanju boljšega življenja, ki se ne vrti le okrog krav, jih je najti vsepovsod. Na peš safariju so turistom dodeljeni za obrambo, a nimam pojma, kaj storijo ob nevarnosti. Zaplešejo svoj plemenski ples in svojo prepoznavno opravo spremenijo v piknik prt? Safari je le en Kako zanimive so nam take dogodivščine, priča pripravljenost konkretnega plačevanja za bežen pog­led na Moby Dicka ob norveški obali, za plavanje s Flipperjem na Zanzibarju ali za oprezanje za Bagiro v indijski džungli. Tega se lokalci zavedajo in zlasti v tropskem, revnejšem svetu dobro služijo na rovaš belih zoofirbcev. To se morajo čuditi, da smo pripravljeni plačati, da vržemo oči na opico na drevesu, gigantsko kokosovo rakovico, ki leze na palmo, ali na tolmun s pirajami. Je že tako, da nam iskanje malega Nema po rdečemorskih koralnih grebenih da bistveno večji EXP kot obisk akvarija. Iz tega sledi, da je kronski animalijski kvest srečati kralja ži­vali na njegovem dvorišču. Svojčas, pred ledeno do­bo, je bilo to lažje, saj so levi živeli po vsem svetu in najbrž bi bil prenekateri pračlovek vesel, če mu ne bi nikoli prišli na pot. Dandanes ti grivasti mački kraljujejo le še savanam podsaharske Afrike. Za ta ačiv­ment sem se zatorej odpravil na safari. Dobesedno. Za značilna savanska marelasta drevesa s skoraj ravnimi krošnjami so krive žirafe, ki posmukajo vse v dosegu, za polomljeno hlodovino pa sloni. Ti se toliko časa pras­­kajo in drgnejo ob deblo, dokler ga ne zlomijo. Ampak v resnici niso uničevalci gozda, saj z raznašanjem neprebavljenih semen na veliko pogozdujejo. Safari je raztegnjen izraz, pod katerim te Turek pelje po anatolijskih gričih, Arabec čez pustinjske sipi­ne in indijanec med bizone. Toda beseda izvira iz svahilija, kjer pomeni potovanje, zato je zaresni safari en sam: pot v vzhodno Afriko. Tja, kjer kot po naključju živi Simba, kakor domačini rečejo levu. Najbolj dostopni in primerni deželi za tako odpravo sta Kenija in Tanzanija, saj imata obe nemalo parkov, ki radovednežem omogočajo druženje z živalmi. Med pokrajinami izstopa proslavljeni tanzanijski Serengeti, ki sega v kenijsko Maasai Maro. Od tam izhaja večina tistih spektakularnih posnetkov velike migracije poldrugega milijona gnujev, zeber in bivolov. Biti julija ob rekah, polnih krokodilov, ki jih morajo kopitarji prečkati, ali premikanje mogočnih čred spremljati iz balona, je res neprecenljivo. Primerna edinstvenemu doživetju je takisto cena. Organizirani safariji so dragi kot žafran, saj za nekajdnevne aranžmaje računajo več, kot če bi prebival po poslovnih hotelih evropskih prestolnic. Petsto evrov za tri noči v šotorih je normalna postavka, pri čemer intimen terenec ni vedno pravilo, marveč se utegneš znajti v razmajanem avtobusku, polnem Rusov. Zaradi ohrnije, predvsem pa zavoljo svoje avanturističnosti, sem se podviga raje lotil sam. Če­tudi spletni nasveti poudarjajo, da je vožnja tam doli zaradi tipično tretjesvetovnega prometnega re­ži­ma in desnega volana skrajno odsvetovana, sem na­jel land cruiserja in se samošofersko odpeljal med žirafe ter leve. Namenil sem se v tanzanijski re­zervat Selous, ki je s površino dveh Slovenij največji savans­ki ekosistem na planetu. Prva pustolovščina je že doseg cilja, saj po 150 kilometrih vožnje iz Dar es Salaama zmanjka asfalta. Naslednjo dobro stotko sem se trideset na uro prebijal po blatno prašni cesti, polni luž, zamorcev na kitajskih motorjih in čred nenavadnih krav. Tale se mi je predstavil kot bušman, čeprav ga ne gre mešati s kalaharijskimi gr­mi­­čarji. Ko je našel slonji drek, si je iz njega zmotal džojnt, po katerem bo mo­čan kot slon. Le ognja ni imel. Njegova sreča, da je beli človek posedoval vžigalnik! Na kraju je vse skadil sam! Škoda, da nisem nekaj govna zavezal v culo, saj slonja moč vedno pride prav. Živalsko kraljestvo Sam v park ne smeš, kar je samoumevno. Obvezen je vodič, po možnosti zmešanica Masaja in buš­ma­na, ki še vedno živi v sodelovanju z naravo. Moj je brez zemljevida in GPSa poznal vsa napajališča, hijenine brloge in pašnike slonov ter je bil neusahljiv vir privlačnih zgodb. Izvedel sem, da se vsake nekaj časa pojavi lev ljudožerec, ki pleni po okoliških vaseh in pomalica celo dvomestno število človečkov, preden ga pokončajo. Menda so levi krivi vsaj za petdeset žrtev letno. A rekord trupel za mnogokratnik levjega drži rečni konj. Potamčki so namreč -- kakor v Egiptu -- zaslužni za nekaj sto smrtnih nesreč. Ne samo, da radi prevračajo manjše kanuje, marveč človeka s svojimi kosilniškimi čekani v resnici pregriznejo na pol. Najboljša obramba je, da zaplavaš pod vodo, kjer on zapre oči. Oziroma jim sploh ne hodiš na pot. Na safariju načeloma itak ne zapuščaš avta, saj je življenje dobesedno v vsakem grmovju. Včasih le govnač, ki kotali svoj košček dreka, da bo imela družica in deca kaj jesti. Drugič zarod ren­če­čih divjih psov, ki živijo le še v Tanzaniji. Večina savane je ravninske in premikanje omejuje le vodovje. Zebre, impale, kuduji in pavijani se praviloma ne menijo za redek promet skozi park. Pazljiv je treba biti pri slonih, bivolih in nosorogih, ki včasih napadejo džip. Seveda se voziš na lastno odgovornost in če te pojejo levi, ti po mojem še izstavijo kazen za krmljenje živali. Ko se voziš po savani skozi žbunje in čez mlake, da začenja curljati v avto, ni pogleda brez premikanja. Impal, žiraf in zeber sem videl toliko, da so me že dolgočasile. Ne zmanjka niti brezkončnih čred gnujev in drugih antilop ter pavijanov, ki v grozdih visijo z vej. Redni so takisto slonji tropi, ki so se sposobni približati avtu na nekaj metrov. A to niso udomačeni azijski olifanti, ki žicajo za banane, zato neumnosti v njihovi bližini ne gre početi. Zlasti če so v čredi Dumboti oziroma so pubertetniški samci pijani od prenažrtja z zavretimi marulami. Nadalje te z gladine večine mirujočih voda motrijo oči čred hipotov in posamičnih krokodilov, medtem ko se zgoraj spreletavajo ptice vseh sort in barv. Za ornitologe je Afrika pač obljubljena dežela. V bolj gozdnatem delu se skrivajo pumbe – svinje bradavičarke, včasih čez pot steče metrski kuščar in uzrl sem celo trop mungov, vendar ne v boju s kobro. Strupenjač naj bi tam sicer ne manjkalo, kot tudi ne nekih zajebano strupenih pajkov in nič manj boleče grizečih stonog. Na žalost tipičnega primerka Simbe nisem srečal. Najbliže je bila druščina levinj pod drevesom, ki so spale s tačkami v zrak in se sploh niso menile za par džipov, parkiranih dva metra stran. Ikonični prizor samca, ki žre antilopo in odganja hijene ter jas­trebe, bo še nadalje v domeni moje domišljije in Animal Planeta. Parki so gromozanski in četudi naletiš na denimo šestmetrski termitnjak, je lahkoverno pričakovati akcijske zanimivosti ali najdbo slonjega pokopališča. V treh dneh stezosledstva, preuče­va­nja iztrebkov in odganjanja muh cece nisem videl niti enega kadavra ali okostja, zgolj lobanjo, a še zanjo sumim, da je bila nastavljena. Od tako imenovane velike peterice sta se mi skrila tudi leopard in nosorog. Prvi je zaguljen šef, saj se nevid­no zadržuje na drevju, medtem ko so rinoti izredno redki in živijo v samem središču parka, ne na obronkih. Ipak je to narava, ne živalski vrt. Že tako sem bil presenečen, kaj vse in kolikokrat ti prekriža pot. Po Kočevskem rogu lahko lomastiš cel dan, pa boš vesel že bežnega pogleda na srno. Baobab ali drevo opičjega kruhovca je eno najbolj nenavadnih dreves sploh. Zaradi majhne, visoke krošnje in košatih korenin, ki pod zemljo segajo celo sto metrov daleč, mu domorodci pravijo obrnjeno drevo. Verjamejo namreč, da so ga bogovi nekoč izpulili in obrnili okoli. Poleg tega ga po božje častijo, saj je zdravilno. Afronepozabnost Safari kajpakda ni samo predstava favne, marveč ravno tako rastlinstva in lokalne folklore. Prvič sem ugledal znamenito afriško kraljevsko drevo baobab in za nameček splezal nanj. Bojda ni bolesti, ki je ne bi pozdravil ta nenavadni mogočnež, katerega izvlečke pri nas drago prodajajo. Nič manj zdravilen ni slonji drek. Slon namreč požre dvesto raz­lič­nih rastlin in ima slabo prebavo, zato je njegovo gov­­no superarcnija. Nenavadno, da se še ni našel podjetnež, ki bi ta iztrebljeni koktejl tržil kot superhrano. Drugače koristen je šivankasti plod žvižgajoče akacije, ki velja za najbolj ostrega med rastlinami, zato ga gr­mi­­čarji uporabljajo za pirsing! Ker dolge trde špice predrejo celo pnevmatike, sem se grmovju ogibal v velikem loku. Še bolj odsvetovano je šlatanje nekega kaktusa, katerega izcedek te ohromi in oslepi ter ti genitalijo posuši. Včasih so lovci z njim prepojili puščice, sam pa sem v svoji čezlesnosti v rastlino zapičil vse svinčnike iz hčerkine šolske peresnice. Varnosti ni nikoli preveč ... Simbe nisem našel, le Nalo in njene kolegice, ki so nezainteresirano spale. Vodiča žal niti dolarji niso prepričali, da bi jim šel spulit par dlak iz repa. Kljub prisrčnosti je tale mucka vsaj 120 kilogramov mišic, plus kremplji in čekani. Četudi pravijo, da se leva obvaruješ z mirnostjo in recitiranjem poezije, človek po mojem nima šans. Slišanih štorij in doživetih prigod imam seveda še nebroj. Po parku denimo patruljirajo čuvarji z brzostrelkami AK-47, ki so v vojni z enako oboroženimi div­jimi lovci. Ker si Kitajci erektilno disfunkcijo laj­šajo s fino zmletimi kosi redkih živalskih vrst, po­vpraševanje po nosorogovini in slonjevini ne jenja. Ravno prej­šnji mesec so jagri ubili pilota nadzornega helikopterja. Zaradi njih je slonja populacija v ne­kaj desetletjih upadla za dve tretjini. Osebni nepozabni spomin je avtomobilska okvara sredi divjine, 40 kilometrov od zadnje elektrike in na območ­ju brez mobilniške pokritosti. A tale mzungu, kot ondod pravijo belemu človeku, je s svojimi pre­ži­vet­­venimi veš­činami familijo obranil pred krdelom pavijanov in rojem komarjev ter z nekaj sreče prepri­­čal enega od dveh akumulatorjev v delovanje. Kasneje me je stroj v sličnem okolju še dvakrat pustil na cedilu, nakar ga kratkomalo nisem več uga­šal. Toliko o zanesljivosti afriških rentacarov, mamu jim! Take zgodbe so kajpakda najboljše, ako jih do­ži­viš sam. Prst po zemljevidu, dokumentarci, pripovedovanja, Twitch in porniči so zanimivi ter širijo obzorja, nič ne rečem. Tam vidiš vse od blizu in pod različnimi koti. Ni pa ga čez lastne dogodivščine, spremljanje savanskega sončnega zahoda in obedovanja v drevesni hišici z levinjami v neposredni bližini. Izkusiti črno celino v pristni lepoti, stran od tamkajšnjih kao­tičnih velemest, je tisto, k čemur mora težiti vsak prirodoljub. Nevarnosti ni, saj te ne pojedo ne žuželke ne zamorci. Prebivalci na nas resda gledajo kot na hodeče bankomate, ampak to je del in ob­enem cena pustolovščine. Sam sem imel za gradnjo medkulturnih mostov v enem žepu šop dolarskih bankovcev in v drugem reklamne lego strič­ke. V največ primerih pa velja njihova najbolj pogosta besedna zveza: hakuna matata – brez skrbi.