[random] Gaming talk in novice

[Weraziel]

Ne tok kot mnogo drugih špilov iz tistega časa fix ne, tko k prvi trije Metal Gear Solidi so tud mehanično še vedno fajn špili

 

Ampak enka je v vsakem primeru pri meni najslabši od teh treh delov kljub najboljši zgodbi in par legendarnim levelom

[planetarium]

Dober shooter iz tistega casa je F.E.A.R. Tam je bil tudi bullet time.

[Weraziel]

mnja sam to je 1st person shooter, to je blo že od pamtiveka lažje dobr špil narest

[Me3do]

Sam fear je tudi novejši napram max payne

 

 

[Gatsu]

A sem jaz edini ki nobene May Payne igre ni igral?  

 

p.s. Po pravic mi je bilo čudna zakaj ne sam pol ko sem šel čekirat seznam iger ki so izšle tisto leto mi je bilo hitro jasno...  Je pa čudno ker se ne spomnim da bi igro vsaj probal lol. Takrat sem pač imel dostop do enga day0 ftpja...

7. april 2022 uredilo bitje Gatsu

[Weraziel]

Pomoje tud Ke_kit ni

 

Če imaš rad 3rd person shooterje, magar počaki na remake al pa probaj Max Payne 3

 

Drugače se pa komot lah izogneš, mnogi ga imamo v lepem spominu, ker je za tisti čas dejansko imel hud presentation in dovolj zanimiv noir mood, da je vleklo

 

Samo tisto sekvenco s sanjami naj fuknejo ven iz remake-a, pa bo kul

[ke_kit]

Preigral enko (ker takrat se je pač igralo vse kar je izšlo) in probal dvojko. Trojko sem skipal s prezirom.

[fric]

Jaz sem max payne 2 igral ob bok mafia 1.  Pri obeh igral sem tudi obupal tik pred koncem, bil  sem pač kid takrat.

Max payne imam v lepem spominu, res proper igra.

[╭∩╮ Hernier]

  

ke_kit reče pred 3 urami:

Preigral enko (ker takrat se je pač igralo vse kar je izšlo) in probal dvojko. Trojko sem skipal s prezirom.

zdej ti bom pa jaz reku namest maxa, odstrani mnenje, pa vseeno se bova kmalu slišala, pač kar ve max pove, če en ve bo tiho, se ne laže in upam da razumeš in hitro odstraniš mnenje, pa vseeno se bova kmalu pomenila na štriri oči, ne vem kej ti je taka logika da jebeš folk oz. maxa enako mene,sm maxa ne boš vrjemi ga ne poznaš!

 

Z drugimi besedami — sicer sem bil otrok, ampak se mi je Max Payne v času, ko je izšel, zdel kot razodetje.

 

1. Bullet time mehanika mi je še vedno ena najkvalitetnejših v vseh igrah in filmih, kjer se je bullet hell uporabljal. Namreč v kolikor je najbolj antološki lik, ki 'uporablja' bullet time, torej Neo iz Matrice, sam po sebi praktično superjunak, čigar sposobnost upočasnjevanja časa je samo še ena v repertoarju njegovih nadzemeljskih potez, je Max Payne brez upočasnjevanja grozljivo ranljiv in praktično v vsakem spopadu ga sovražniki po številu dovolj prekašajo, da ga prerešetajo na mrtvo. Če igraš na proper in ne najnižji težavnosti ter ne uporabljaš upočasnjevanja je igra na meji nemogočega. Zaradi tega imaš pri vsakem obračunu občutek, da je potencialno zadnji, vsak obračun je kombinacija naštudiranosti in improvizacijske koreografije, neke vrste tri-de Hotline DaCapo Miami. Verjetno ni naključje, da je tudi Max Payne bil najprej zamišljen kot isometric igra. Igra je res prav zoprno hardcore. Če pred tebe stopi model s shotgunom in te ustreli v trup, ti bo pobral ves health. To je to. En shot in si mrtev.

 

Ko sem pred leti znova igral, sem prav razmišljal, da je bullet time metafora za »nothing to lose anymore«. V bistvu je bullet time samo način, kako prikazati, da je Max izgubil družino in je posledično tudi sam pripravljen na smrt, sprijaznjen kot je, pa se lahko vedno znova spravlja v najbolj nevarne situacije, iz katerih pride kot zmagovalec. Po tej moji interpretaciji bullet time sploh ni supermoč (mojo interpretacijo dodatno potrjuje dejstvo, da tudi Max v bullet time se premika in strelja enako počasi kot sovražniki), pač pa nek vizualni indic, da Max pač nadaljuje svoj množični pokol vseh bad guyev v New Yorku dobesedno no fucks given. Edini fucks given so sanjske sekvence, ko ga nafilajo s smrtno dozo droge, on pa mora po krvavih labirintih najti ženo in ugotoviti, da jo je ubil on sam. Morda ne neposredno z izstreljenim nabojem, a očitno je v ozadju neka travma odtujenega življenja in policijskega dela, ki ga je že poprej pripeljalo do roba smrti.  

 

2. Vzdušje in okolje kliče po tem, da imamo opravka z blockbuster mainstream igro, ki ima za ponuditi dovolj, da zadovolji tudi zahtevnega igralca. Od tega, da je v igri ogromno spopadov osnovanih na noir in hardboiled detektivskih filmih, hkrati pa po John Woo filmih in drugih Hong Kong akcijadah. Je pa igra pač cheesy as hell, kot igre (žal) skoraj vedno so. Od nekega površinsko zanimivega zapleta z mrtvo družino gre vse dobesedno v pekel z nekimi političnimi zarotami, mitološkimi drogami in ne vem čem. To zapretiravanje mi je sicer bedno, ampak Maxova naracija nekako zdrži. V bistvu se zgodbe zelo strogo drži tudi Maxov prvi govor oziroma predgovor, ki ga pove na začetku igre (ki je v bistvu konec), da – parafraziram – je izstrelil milijon nabojev, pa sploh ne ve, če je kaj dosegel. To je še bolj izostreno v trojki, kjer je lik alkoholik in odvisen od painkillerjev, slednji pa so v predhodnikih predstavljali health boost. Kar ga je nekoč reševalo, ga je zdaj pripeljalo na rob telesnega in čustvenega propada. Je sploh kaj dosegel v svoji krvavi odisejadi?

 

Prav tako pa ima igra res ogromno odličnih set piecesov, ki jim v PS3 generaciji pri neki realistični snovi (da torej ne streljaš pošasti ali vesoljcev ali česarkoli že) konkurirata kvečjemu Uncharted 2 in 3, vse ostalo pa je daleč nazaj. Tudi zaradi tega, ker set piecesi niso pretirani — so pretežno zasidrani v rahlo pretirani resničnosti, ki ji z nekaj distance lahko skomignjeno verjameš —, mi je igra kljub temu da temelji na streljanju všeč. 

 

Tako da res, meni je ta preplet zanimive bullet hell mehanike, zgodbe in blockbuster filinga naredil Max Payne za res kompetentno igro, ki jo vsake toliko z veseljem ponovno preigram.

 

Ne vzet resno tistega Playgame citata na začetku, mimogrede , poznam tvoj stand glede streljačin in mi je logično, da ti posledično tudi MP ni tako všeč, želel sem samo malo opisat, zakaj mi je serija všeč in mi je bila tvoja najava dobro izhodišče.

[Sudat]

Za tisti cajt je MP res dobesedno najboljša 3d streljačina na sceni. Če ti dogajajo igre z vzdušjem je to to, super opis Čame. Verjetno res bolj nostalgija poganja ampak meni tudi ni problem se vsest pa preigrat takega majsterskega špila vsako tolko... So tudi težave itak so, ampak kateri pa jih nima. Iz tega zgodnjega obdobja mojega gejmanja pa imam tak spomin na malo špilov: Mafija, Desperados, AOE2, mogoče HOMM 3 in COD 1. Pol pa samo še Max. Vse te špile še enkrat in večkrat poženem.

[gojc]

 

 

7. april 2022 uredilo bitje gojc

[Kočevc]

Edin ne stekam neki, zdj cez kak mesec prideta dve te igrici vun?

[gojc]

Kočevc reče pred 3 minutami:

Edin ne stekam neki, zdj cez kak mesec prideta dve te igrici vun?

 

Vampire Swansong -> 19.maj

Quarry -> 10.junij

[Kočevc]

gojc reče pred 5 minutami:

 

Vampire Swansong -> 19.maj

Quarry -> 10.junij

 

 

Pa bloodhount 27.4.

 

Pa se nek mnde pride al

 

 

Kaka je zdj razlika, a je to to, kokr je bla vcasih vampire the masquerade: bloodlines

[gojc]

Bloodhount je online Free2Play ''battle royale''

Swansong je SP RPG.

 

To sta dve čisto različni igri z vampire the masquerade licenco.

7. april 2022 uredilo bitje gojc

[Kočevc]

Se pravi swansong in quarry je nadaljevanje onega prvega 10 let al kolko starega  vampire the masquerade bloodlines

[Gatsu]

Kočevc reče pred 13 urami:

Se pravi swansong in quarry je nadaljevanje onega prvega 10 let al kolko starega  vampire the masquerade bloodlines

 

Quarry je Until Dawn like igra od Supermassive games in nima nobene veze z vampirji

[Aktivist Vanč]

Gatsu reče pred 2 minutama:

Quarry je Until Dawn like igra od Supermassive games in nima nobene veze z vampirji

 

Uuuu... fak, to bi spregledal. Kaj pa ne gledam vseh teh trailerjev

8. april 2022 uredilo bitje tomazek

[Galko]

se pridružujem zahvali, tudi jaz nebi niti pljunil na Quarry, če ne bi videl Gatsujeve omembe Supermassive games. Zdaj mi je pa zanimivo, evo

 

Upam da momci in momke pri Supermassive končno naredijo 85+ raketo tipo Until Dawn! 

[Aktivist Vanč]

Galko reče pred 1 minuto:

Upam da momci in momke pri Supermassive končno naredijo 85+ raketo tipo Until Dawn! 

 

Egsaktly! Jaz sem izjemno užival že v Until Dawn.

[gojc]

Galko reče pred 1 uro:

se pridružujem zahvali, tudi jaz nebi niti pljunil na Quarry, če ne bi videl Gatsujeve omembe Supermassive games. Zdaj mi je pa zanimivo, evo

 

Upam da momci in momke pri Supermassive končno naredijo 85+ raketo tipo Until Dawn! 

 

Njihov zadnji House of Ashes je zelo dober. Tak posrečen miks Descent, Aliens in Predator filmov 

 

 

[Weraziel]

upam da ima manj clunky hoje not, ker to je edino kar me res zmoti v Until Dawn

 

izmed vseh takih špilov je Detroit Become Human trenutno zame kralj

[DaCapo]

Detroit je tudi pri meni visoko na lestvici tovrstnih iger, v bistvu tudi zame kar na prvem mestu.   

Mi je pa bil zelo OK tudi Beyond: Two Souls. Dočim, stara klasika Fahrenheit (ki je dejansko nekako spočela to vrsto iger) je dandanes že malce preveč "okorna",  Heavy Rain pa še vedno rad občasno (pre)igram (čeprav ima dosti pretirano nadležnih elementov, v smilu ukvarjanja z vsako malenkostjo, npr. odpiranje vrat, predalov...). Untill Dawn je sicer itak super in vse, ker res igra na tisto noto cheesee horror slasherjev in ima kar precej možnih poti/koncev, kakor tudi povezav med nastopajočimi liki, ampak vedno se mi zdi, da mu nekaj manjka.
 
To je, kar se tiče "težkokategornikov". Dark Pictures Anthology prištevam k nekoliko "nižji" produkciji (obvezno pod narekovanji). House of Ashes mi je bil sicer res všečen naslov, dočim njihov prvi Man of Medan je bil pa bolj ali manj šele "tipanje terena".  Z vsakim delom se mi zdi, da postajajo avtorji vse boljši, zato v njihovo naslednjo igro (The Craven Man) polagam kar precej upov. Še največji problem se mi zdi, da so uporabljene ideje v vseh igrah že nekje videne. Ni neke "original" premise, ampak pač grobo povzeto iz tega ali onega filma in premešano v eno okusno mineštro (ki pa je vseeno bolj ali manj samo župca, ki ti na koncu ne pusti drugega kot "ok, saj je bilo fino, ampak zdaj pa gremo dalje...". Ali pa se mi pač tako samo zdi..   V Detroitu sem recimo tudi veliko bolj sočustvoval z liki. 

 

8. april 2022 uredilo bitje DaCapo

[fric]

Pri meni je na vrhu še vedno Until dawn.

Saj Detroit kul špil, žal pa mi je za like preveč dol viselo. Prav tako je, vsaj po spominu, imel ta špil čudne odločitve, ko si izbral eno je model storil ali rekel, čisto nekaj drugega kar je bila opcija, ki si jo izbral.

 

[Lepi Šime]

Zanimivo zanimivo. Jst spadam med tiste igralce, ki jih tak žanr ne zanima. Sem pa vseeno preigral Farenheit, ko je izšel (žal ne do konca) pa tudi nekaj sem preigraval detroit become human. Pri temu sem se tudi ustavil. Samo mislim, da se ga bom ponovno lotil, ko zaključim ER... Kar bo ravno naslednje leto  

[╭∩╮ Hernier]

Jaz spadam med igralce, ki so jim praktično vse igre v tem žanru cheese smeti, ampak jih vseeno obožujem. Od Heavy Raina in Detroita itede, men je to vse cheesy in slabo, ampak vedno znova uživam in rad igram :D. Zelo so hookable igre pa fajn za igrat v družbi.

[Aktivist Vanč]

Ok, cheesy ja itak. Ampak ne paše zraven beseda slabo, če rad igraš. Cheesy stvar (tudi film) vsakemu tu in tam full sede in uživaš v tem. V nečem kar imaš za slabo... pa po moje ne.

[atomic]

Hernier reče Dne, 7. 4. 2022 at 17:34:

  

zdej ti bom pa jaz reku namest maxa, odstrani mnenje, pa vseeno se bova kmalu slišala, pač kar ve max pove, če en ve bo tiho, se ne laže in upam da razumeš in hitro odstraniš mnenje, pa vseeno se bova kmalu pomenila na štriri oči, ne vem kej ti je taka logika da jebeš folk oz. maxa enako mene,sm maxa ne boš vrjemi ga ne poznaš!

 

Z drugimi besedami — sicer sem bil otrok, ampak se mi je Max Payne v času, ko je izšel, zdel kot razodetje.

 

1. Bullet time mehanika mi je še vedno ena najkvalitetnejših v vseh igrah in filmih, kjer se je bullet hell uporabljal. Namreč v kolikor je najbolj antološki lik, ki 'uporablja' bullet time, torej Neo iz Matrice, sam po sebi praktično superjunak, čigar sposobnost upočasnjevanja časa je samo še ena v repertoarju njegovih nadzemeljskih potez, je Max Payne brez upočasnjevanja grozljivo ranljiv in praktično v vsakem spopadu ga sovražniki po številu dovolj prekašajo, da ga prerešetajo na mrtvo. Če igraš na proper in ne najnižji težavnosti ter ne uporabljaš upočasnjevanja je igra na meji nemogočega. Zaradi tega imaš pri vsakem obračunu občutek, da je potencialno zadnji, vsak obračun je kombinacija naštudiranosti in improvizacijske koreografije, neke vrste tri-de Hotline DaCapo Miami. Verjetno ni naključje, da je tudi Max Payne bil najprej zamišljen kot isometric igra. Igra je res prav zoprno hardcore. Če pred tebe stopi model s shotgunom in te ustreli v trup, ti bo pobral ves health. To je to. En shot in si mrtev.

 

Ko sem pred leti znova igral, sem prav razmišljal, da je bullet time metafora za »nothing to lose anymore«. V bistvu je bullet time samo način, kako prikazati, da je Max izgubil družino in je posledično tudi sam pripravljen na smrt, sprijaznjen kot je, pa se lahko vedno znova spravlja v najbolj nevarne situacije, iz katerih pride kot zmagovalec. Po tej moji interpretaciji bullet time sploh ni supermoč (mojo interpretacijo dodatno potrjuje dejstvo, da tudi Max v bullet time se premika in strelja enako počasi kot sovražniki), pač pa nek vizualni indic, da Max pač nadaljuje svoj množični pokol vseh bad guyev v New Yorku dobesedno no fucks given. Edini fucks given so sanjske sekvence, ko ga nafilajo s smrtno dozo droge, on pa mora po krvavih labirintih najti ženo in ugotoviti, da jo je ubil on sam. Morda ne neposredno z izstreljenim nabojem, a očitno je v ozadju neka travma odtujenega življenja in policijskega dela, ki ga je že poprej pripeljalo do roba smrti.  

 

2. Vzdušje in okolje kliče po tem, da imamo opravka z blockbuster mainstream igro, ki ima za ponuditi dovolj, da zadovolji tudi zahtevnega igralca. Od tega, da je v igri ogromno spopadov osnovanih na noir in hardboiled detektivskih filmih, hkrati pa po John Woo filmih in drugih Hong Kong akcijadah. Je pa igra pač cheesy as hell, kot igre (žal) skoraj vedno so. Od nekega površinsko zanimivega zapleta z mrtvo družino gre vse dobesedno v pekel z nekimi političnimi zarotami, mitološkimi drogami in ne vem čem. To zapretiravanje mi je sicer bedno, ampak Maxova naracija nekako zdrži. V bistvu se zgodbe zelo strogo drži tudi Maxov prvi govor oziroma predgovor, ki ga pove na začetku igre (ki je v bistvu konec), da – parafraziram – je izstrelil milijon nabojev, pa sploh ne ve, če je kaj dosegel. To je še bolj izostreno v trojki, kjer je lik alkoholik in odvisen od painkillerjev, slednji pa so v predhodnikih predstavljali health boost. Kar ga je nekoč reševalo, ga je zdaj pripeljalo na rob telesnega in čustvenega propada. Je sploh kaj dosegel v svoji krvavi odisejadi?

 

Prav tako pa ima igra res ogromno odličnih set piecesov, ki jim v PS3 generaciji pri neki realistični snovi (da torej ne streljaš pošasti ali vesoljcev ali česarkoli že) konkurirata kvečjemu Uncharted 2 in 3, vse ostalo pa je daleč nazaj. Tudi zaradi tega, ker set piecesi niso pretirani — so pretežno zasidrani v rahlo pretirani resničnosti, ki ji z nekaj distance lahko skomignjeno verjameš —, mi je igra kljub temu da temelji na streljanju všeč. 

 

Tako da res, meni je ta preplet zanimive bullet hell mehanike, zgodbe in blockbuster filinga naredil Max Payne za res kompetentno igro, ki jo vsake toliko z veseljem ponovno preigram.

 

Ne vzet resno tistega Playgame citata na začetku, mimogrede , poznam tvoj stand glede streljačin in mi je logično, da ti posledično tudi MP ni tako všeč, želel sem samo malo opisat, zakaj mi je serija všeč in mi je bila tvoja najava dobro izhodišče.

 

 

Uglavnem, to mi je sošolc v srednji šoli neki bluzil o neki Max Payni igri, takrt že 5+ let nisem jokerja bral... In pol tko za foro probam. Špil je bil za tiste čase tako bolan, da danes nimamo ekvivalentnega primerka. To je bil prvi špil zaradi katerega sem menjal grafično kartico

[Galko]

m m mmmm, kaj pa tale goty hit leta???

 

 

Elder rings? Kateri elder rings???

[Weraziel]

oh wow tole dela slabš k Matrix Experience