Lestvica

sem fasal tut warning zarad limanja nagih guz in ne zgolj "eStEtSkE eRoTiKe" v nage guze temo tko da ja v zadnjih sto letih ga nisem videl nakucat vsega skupaj 5 postov, ampak važno da se kurčimo iz šerifovanjem za forumaše gre

@DaMachk mogoce je cas, da ti dvakrat pomislis, preden talas folku opozorila in tocke glede na to, da te v zadnjih letih nisi bil prisoten v nobenih resnejsih debatah, ne poznas internih for, ne poznas namernega (povsem nedolznega) trolanja, primer je bil @Mefisto v TV temi dobesedno vsak, ki je prisoten v konzolcu (oziroma tehnicnih temah) ve, da je to njegov nacin pisanja in ni zlonameren glede na to, da si se odzval @ĆAMIR-ju, predvidevam, da si tole izjavil ti ""raja se prosto pase kjer ji pustis da se prosto pase.ce se ve da se jih gleda, se bojo vsej mal pazl" ce ti tak nacin moderiranja daje moc in zagon in imas rad, da se te ljudje bojijo (mislim LOL), potem nimas niti najmanjse pravice drugim pametovati o zrelosti in nacinu komunikacije in moras najprej konkretno razcistiti pri sebi dogovor je bil, da se moderira zato, da bo vsebina lepse urejena in bo forum bolj prijazen novim uporabnikom dogovor je bil, da se novih uporabnikov (AE-ji dolocenih psihopatov pac to niso) ne bo zanicevalo ampak se bo z njimi lepo debatiralo (seveda jih je treba cimprej "nauciti" zajebantskega nacina pisanja, ker brez tega ta forum preprosto crkne, dobesedno isti kurac, ce gremo na med.over.net ali hop.si), ker je smiselno, da se na prenovljen forum pripelje cimvec ljudi (se posebno, ker so s prenovo povezani doloceni stroski) ce vidis dva osebka, ki si jebeta matke in ne vem kaj se vse, banaj oba za en dan, da se kri vroca kri ohladi in je to to, ne pa, da kot lacen jastreb samo cakas, da bos lahko malo poklikal opozorila in dozivel orgazem ker ce se gremo na tak nacin, potem povejte, se lahko tisti trenutek zahvalim za vse ribe, febotu pa posljem prosnjo za izbris racuna pa verjemi, da ne bom edini ze tako nas je malo, vecinoma sami stari uporabniki, ki 99% problemov resimo med seboj, dobesedno nihce ni prosil za moderiranje na nivoju vzodnonemske policije

as usual svetujem spremembno nicka v DaCringe

Evo kot obljubljeno par besed o igri Someday you'll return Igro poteka v vlogi očeta, ki išče svojo hčer nekje po gozdovih Češke. Gre za disfunkcionalno družino in hči je ponovno nekam odtavala, oče pa jo gre iskat. Zaradi teh dogajanj je v njen telefon nastavil aplikacijo za sledenje, ki mu v začetku pomaga določiti približno lokacijo. Igra na začetku izgleda dokaj zanimivo, čeprav tudi precej leseno, ipak to ni AAA naslov. Ampak me je kar nekaj časa vlekla. Predstavi neke mehanike plezanja in herbalizma. Ampak sem cel čas preklinjal, da ne vem zakaj ta herbalizem, če ga praktično ne uporabljaš. No kasneje ga uporabiš nekoliko več ampak nič drastičnega. Ko je kaj nujnega pa so vse sestavine vedno v bližnji okolici. Tudi večina ostalih zadev, ki jih imaš v inventarju se porabi v njihovi bližini in se ne nalaga nekaj na zalogo. Glasbe med igro praktično ni in full manjka za pravo vzdušje. Naloge so precej preproste in očitne. Kljub začetnemu zanimanju postane kaj hitro precej dolgočasno vse skupaj. V igri je kar nekaj "coolectibles", ki pa ti sploh ne dajejo veselja do iskanja. So nametani kar tako po okolju in tud sami po sebi večino brezvezni (odviti listki od bonbonov, simboli, QR kode, listi iz neke knjige...). V glavnem je tako, da če naletiš na nek collectible, veš da si na napačnem koncu in je tvoja naloga po drugi poti. V višji chapter sem prilezel bolj sem čakal na konec igre, ki ga pa kar ni in ni bilo. Vse postane enobarvno in monotono. S tem, da se v zadnjih par chapterjih kot dodatna nadloga pojavijo še glitchi. Ko nisem našel rešitve sem šel kar na Youtube in v 80% primerov ugotovil, da mi je narobe loadalo in sem moral še enkrat loadat zadnji save (recimo v animaciji je moral pasti most, meni pa v sami igri dejansko ni padel, ni pa me spustilo na njega, ker je igra vedela, da ga tam ne sme biti ipd.). Skratka precejšnja muka mi je bila zadnje chapterje, ko sem se prebijal čez neke blodne scene, ki mi niso bili všeč ne igralno in ne vizualno. Igra je za svojo zvrst nenormalno dolga. Bi ocenil, da je cca. 20 ur, če bi zbiral vse collectible in porinil nos v vsak kotičeb, bi bilo še kar nekaj več. Predlagal bi jo samo ljubiteljem in če vam kaj takega res manjka, drugače pa obvoz. Bojda je 5 različnih koncev, ki sem jih sam na koncu na hitro preletl po YouTube, saj nisem imel absolutno nobene želje, da bi jih sam preigral. Shranjevanja med igro ni in je samo autosave, ki je pa na srečo precej pogost. Ocena: 6/10

Tale Erar je kr kul. Najprej Erar inštituta 8. marec. 0 buckaroos. Zato, da otroci revnejših ljudi, lahko sodelujejo na aktivnostih, ki bi jih drugače morali drago plačati. Pa ne samo zato, ker je to prijazno do revnih, ampak ker udejstvovanje v športu celotne populacije znižuje stroške v zdravstvenem sistemu, otroke socializira, itd. in je to v interesu širše družbe. Neverjetno res. Sem pogledal še tvoj primer triatlonskih klubov v Kamniku na Erarju. Trisport Kamnik. - Erar. (dobi veliko denarja, ker organizira športne dogodke v občini) Utrip Kamnik. - Erar. Potem si lahko prebereš še letošnji razpis občine Kamnik za sofinanciranje športa za leto 2020. Noben ne čaka pred občino na drobtinice, ampak se vsak lahko na tak razpis prijavi z ustreznim programom. Količina denarja, ki ga društvo dobi, je odvisna od kvalitete programa, predvidenih stroškov programa in ustreznosti razpisu. Količina denarja, ki ga občina razdeli med vse, ki pristopajo k razpisu, pa je že vnaprej omejena (tabelo najdeš v letnem programu športa). Ključni quote iz letnega programa športa v občini Kamnik:

jou, predlagam kakšnega vulkanizerja. jest sm mel še pri vseh (N=3) tako izkušnjo, dandanes je tud tko, da ti znajo po telefonu podat oceno čakalnega časa. predlagam metodo: vnos gesla "vulkanizer" v google maps, pol pa kličeš tistega, ki ti je geografsko najugodnejši.

Kva ga men Civ 6 dela zadnje čase, fuck my teenage holes, prov uno u žilo. Po uvodnem gejmu na prince, da sem spet malo obnovil mehanike, sem zategnil na King difficulty (5/8) in je bilo na začetku še kar fun. Imel dve noro carski partiji. V prvi mi je računalnik dodel Cyrusa s Perzijci, tko najbolj brutalno vojaško civilizacijo v špilu po moje Nori bonusi za, pazi to, nenapovedano napadanje in napadanje prijateljskih civilizacij - pol manjši warmonger penaltyji, extra movement prvih 10 turnov po nenapovedanem napadu in extra loyalty v zasedenih mestih - ker pač seveda, kdo ne bi imel rad backstabberskega vladarja In pa predvsem BRUTALNO močna unikatna enota Immortal, ki je v eni enoti združen lokostrelec (z dvojnim dmgom loka) in še melee mečevalec zraven. Ki seveda lahko zasede tudi mesta. Dobesedno odtrgal early game z immortali, nekje do sredine classic agea premagal 2 civilizaciji in se raztegnil čez cel kontinent. Ostalo je bilo potem samo še formalnost. V drugi partiji na King mi je comp dodelil Špance, ki bolj ali manj posrečeno kombinirajo vero, inkvizicijo in vojno na tujih kontinentih (a bejž a res al kaj ). Imel epic začetek, kjer sem se malo podriskal po gatah od smeha. Namreč tko me fukne v neko mediteransko podnebje, vse kul, lepo gradim, molim, ustanovim katoliško vero, nabiram agrume, delam vojsko, molim še malo bolj zagreto, delam še več vojske. Grem severno. Naredim 3 mesta, kulči. Grem še bolj severno, pokrajina postaja džunglasta. Grem še malo bolj naprej... Ko me pozdravi prijazna indijanska civilizacija Hello friend from Spain, would you join us in our peaceful pagan worshiping itd itd. Sevede seveda evo evo, exchange gifts. Čez 30 turnov pa samo še goreča indijanska mesta, zasužnjen folk v galejah, vreščanje indijanskih duhovnikov v ognju in zbor indijancev v verigah, ki se učijo Ave Marijo Prov uno ko vidiš, kako bi pravi Filip II. potočil solzico sreče Od tam naprej so pa samo še laufali duhovniki s križi po svetu in je bilo to to, religious victory ko šus. Potem sem se počasi čutil dovolj dobrega, da sem izbral Emperor težavnost (6/8). Comp mi dodeli Brazilijo in na hard đunglasto pokrajino (kar brazilija rabi), iz juga popolnoma ujeto v neprehodne gore, vzhodno morje, zahodno morje. OK, whatever, pozidam kar se pozidati da in grem severno. Trčim v faking na polno razvite Turke tko 15 tilov od moje prestolnice. Nimam druge kot da jih napadem, ker vem, da se nimam več kam širiti. Ker je že klasični age, me ostali obtožijo warmongeringa, Turek uspe dobiti podporo še dveh drugih nacij, Nemčije in Nizozemske. Si rečem To je to, to je ziher konec, ma bom vseeno vztrajal. Se lomim s Turki ko zmešan, zaradi Emperor težavnosti imajo noro številčno prednost, ma vseeno nekako zmagujem, ker je comp v betico trd ko beton in ne zna napadati. Vmes mrzlično čakam Nemce, na papirju daleč najmočnejšo civilizacijo. In se končno pojavijo... na jugu, kako se poskušajo prebiti čez edini prehodni tile, sredi najhujše džungle, neprehodnih gora in v kleščah mojega zidovja in enote, ki varuje ta prehod Ne vem če sem imel pri 16ih tako trdega tiča kot ko sem gledal, kako padajo nemške enote sredi šume ena po ena, medtem ko po njih nažigam z obzidja. Torej uspešno odbijem nemce in s težavo porazim turke ter zrastem na kar proper imperij. Grem južno skozi tisto šumo na drugo stran gora... kjer so že na polno naseljeni nemci. Vseeno probam narediti še eno naselbino, ker imam pač insane jungle bonuse zaradi Brazilije... in mi seveda Nemčija znova napove vojno. Sledi kakih 100 turnov totalne vojne. Nemci so po tradiciji na polno industrializirani in žgejo enote na vse cilindre, mi pa isto, s tem da mene močno jebe ozko grlo z zaledjem. Vseeno uspem urediti cesto, celoten imperij pumpa vojaške enote, vsa industrija dela vojsko in znanost, poka po ravnicah, po džungli, po vodi, po vaseh. Počasi prodiram čedalje bolj južno in se krčevito borim za loyalty v mestih, ki vztrajno podpirajo nemce. Po res živalsko težki in dolgi vojni končno zmagam, nemce pa dokončno iztrebim, da bo mir - če me je kaj zgodovina naučila, me je tega. Nato z daleč največjo in najbolj izkušeno vojsko na svetu lagano buzeriram sosede, težim za keš in z ogromno prednostjo zmagam s technology victory. Včeraj sem sprobal še eno na Emperor, dobil Petra Velikega in Ruse. Začel v tundri, tako kot se za ruse spodobi, hehe. Ajme Bože, kako BRUTALNO hitro širjenje imperija imajo momci in kako agresivno vero, WTF. Sicer zaradi tundre in ledu dosti kislo zalogo hrane, ampak imaš pa vsaj relativen mir. Še ne vem, kako se bo to razpletlo, ampak vsekakor je precej precej bolj mirno in manj bombastično kot s Pedrom II in Brazilijo

Odesa kopiram iz starega gnojisca Odesa je skozi zgodovino gostila nebroj ljudstev od armencev, moldavcev, grkov, romunov, turkov, tatarov in gruzijcev, najvecji podpis pa so pustili zidi. Mesto je "naredila" rusinja Katarina velika, "zgradil" pa ga je francoz Richelieu, njegov kip je oblecen v grsko togo. Zarad tega imas arhitekturno, kulinaricno, modno in socialno malo mesano na zaru. Sicer je miljonsko mesto, ampak sam center, kjer je pravzaprav vse na kupu, ni velik. V dveh dneh vidis vse kar ni skritega. Jaz sem zamudil poletno sezono, ampak poleti, kakor sem razumel, se obala mesta spremeni v Zrce na drugo potenco. Cel kup pljaz -tako izgovorijo- s svojimi DJ-ji, ali pa samo polezavanje na mivki. Vonj suhega dreka in postanega scanja, ko se priblizas grmovjem te spomne na slovensko obalo. ploscata hisa, ampak samo iz tega zornega kota dvanajsti stol - po ruskem klasicnemu filmu pljaž brez poletnega vrveža: opera opera od znotraj: mestna hisa, vsako uro zaigra del odeske himne pred hiso je doprsni kip pesnika Puskina, obrnjen je stran od mestne hise, ker mu niso odobrili/niso financirali nekaj nekaj spomenik mornarjem 2 sv vojne potemkin stairs - 192 jih je od zgoraj dajo iluzijo, da so samo ploščadi od spodaj dajo iluzijo, da so samo stopnice vse njihove cerkve so lepe: glavna zelezniska postaja random arhitektura: sailors wife, za vse utopljene mornarje ortodoksna gimnazija spomenik socializmu vsako krizisce ima tak smerokaz gorenje v hotelu jej, pij, fukaj plesi - cela zgradba kot odprta kuhna, samo, da vsak dan od jutra do vecera, nekaksna "fast food" trznica imajo tudi darth vaderja https://www.atlasobs...th-vader-statue zanimivosti 1 katakombe niso zares katakombe, ceprav v njih najdes trupla: nsfw: https://upload-asset..._pic_brutal.jpg https://i0.wp.com/le...500%2C375&ssl=1 Zacelo se je tko, da so potrebovali material za izgradnjo mesta. Nasli so ga pod zemljo v obliki apnenca (?). Rovi segajo od 20-60m v globino in so skupaj dolgi skoraj 3k tisoc kilometrov. Ni cudno, da se mladina izgubi... Kasneje so uporabljali rove za zapornike, za skrivalisce pred nemci in kot bunkerje v primeru nuklearne vojne del zemljevida: http://atlas-dev.s3.amazonaws.com/uploads/assets/Picture%206(2).png <-- copy paste linka v browser naredi trik Glede teh rovov imajo vodici ogromno zanimivih godb in vodijo izlete v "muzejski" del rovov pokopalisce kozakov kozakov sicer ni vec, najstarejsi datum na kozaskih krizih je starejsi od ustanovitve odese, 1700 in nekaj ostali krizi so ortodoksni in "obratujejo" hrana: na levi tipicna ruska jed sirniki, debele skutne palacinke, desno toast z jajco in avokadom (in hrusko in peso in zelenjavo) povsod dodajajo "microgreens", stebelca fizola, lece, petersilja... in marinirano/vlozeno zelenjavo - kumarce, paradajz, pesa... in obozujejo pavlovo torto/kremo zidovska solata z nekim posebnim sirom, mikado paradajzi - tipicno odesko in kremna rizota z nevemcim tut kruh je nek poseben zidovski kompotov ni treba posebej predstavljat se ena tipicna zidovska jed ribji namaz, ki me je vrnil v case vrtca, samo da je tu zmixan se z japkami zraven je zelenjavni namaz sirna ploscica z ovcjimi, kozjimi in kravjimi siri neko moldavsko proto vino, v bistvu osvezilna pijaca z okusom vina z minimalno alkohola, "kisél" se imenuje in pravo ukr-vino - zlo mocno, zlo suho dva razlicna zajtrka, toast z jajco, avokadom in kumarco in umesana jajca s kislo smetano in eno veliko kapro chebureki - tartarski poor mans mesni burek tarkun - gruzijska osvezilna pijaca namaz iz jajcevca in paprike, pire krompir Netipicnih odeskih jedi nisem slikal. To je to, zlo prijetno mesto, nikoli se nisem pocutil v nevarnosti, tudi ponoci so ljudje na ulicah, policija je prisotna, promet je malo kaoticen ta slike predstavljajo samo delcek mesta, v resnici ponuja veliko vec

MS-Dos – sistem gubat V tkanini igrarskega prostora-časa obstajajo številna vesolja, vsako po svoje zanimivo in nekomu nepozabno. Eno takih predstavlja tudi zgodnji PC. Ampak ne tisti izpred petnajstih let, ko se je kalila 3D-grafika in vzhajala večigralnost. Bilo je veliko obdobje še pred našimi Jokerplovi, torej pred Jokerjem, pentiumi, neprilikami z Windowsi in piskajočimi analognimi modemi. Ubadanje z osebnim računalnikom koncem osemdesetih in začetkom devetdesetih je bilo namreč orenk samosvoje – drugačno tako od istodobnih televizorskih alternativ kot kasnejšega oknarjenja. Čas so obeležile ogromne bež kište, počasne diskete, monokromatski monitorji in boleč zvok, dobo pa je definiral prvi Microsoftov operacijski sistem MS-DOS. (Pikolovci bodo znali pripomniti, da ga v resnici niso izdelali oni, marveč je kodo po naročilu IBMa podjetni Bill Gates odkupil od neke druge firme. Vendar to za našo zgodbo ni pomembno.) Dawn Raider Elite Battle Isle 2 Strike Commander Test Drive II Doom California Games MS Flight Simulator 3 Simcity Mixed Up Mother Goose Ultima VI Xenon 2 Zelena ukazna vrstica DOS je imel oziroma je bil tekstovni vmesnik s tako imenovano ukazno vrstico, uporaba pa je bolj spominjala na rokovanje z mavrico ali komodorjem kot na kasnejše PC-pristope. Miške spočetka sploh nismo poznali in po vklopu te je na ekranu čakal znameniti ‘prompt’ C:>. Za zagon špila je bilo potrebnega kar nekaj navideznega strokovnjaštva. Nobenih podobic in očitnih prijemov ni bilo, le tipkanje tujskih ukazov in nenavadnih zaporedij ločil. Še tako elementarna operacija je terjala znanje ‘raču­nal­niš­kega jezika’. Že res, da je sloviti Norton Commander olajšal rutinska opravila. A ne glede nanj smo veliko ročno dir-ali in cd-jali po direktorijih ter iskali zagonske datoteke exe, com in bat. Špili so se inštalirali z mnogih flopijev, za presnem programa na disketo pa je bilo treba vpisati copy *.* a:. In držati pesti, da se pri pisanju oziroma branju ne pojavi General Polomija (besedni hec bodo razumeli le posvečeni). Nadalje smo med izrazi EGA, Tandy in AdLib nas­tavljali grafični in muzikalični hardver oziroma v pra­zgodovini poganjali emulator štiribarvne palete, zvan simcga. Kdor je to obvladal, je bil pri priči oklican za ‘računalnikarja’. Posihmal ga je cela ulica klicala napomagaj, on pa je tekal od soseda do soseda z optimizacijsko-diagnostičnima nucnikoma Norton Utilities in PCTools. Ga še veš, tovariš? Norton Commander, en in edini datotečni nucnik, s katerim smo iskali, kopirali, razvrščali in editirali. Čeprav se danes s takimi opravili bavimo precej manj oziroma ponavadi le pri ’preizkušanju varnostnih kopij’, je naslednik Total Commander še vedno obvezna oprema. Najbolj zgodnji pecejaši smo pričeli z XTji z Intelovim 4,77-megaherčnim čipkom 8088. Na gromozanskem vodoravnem ohišju je sedel monitor z videzom majhne mikrovalovke, pri čemer je bil prikaz praviloma črnooranžen oziroma črnozelen. XTjem so sledile ‘dvaosemšestke’ in kasneje procesorji 386, začenši s ceneno 16-megaherčno varianto SX. In noben tistikratni CPU ni nucal ventilatorja! Tudi prikaz in zvok sta tekom dobe napredovala. Proslavljeni hercules, ki je bil sopomenka za monokromatsko podobo, je dal mesto VGA-karticam, soundblaster pa je za vekomaj utišal interni zvoč­nik, znan kot PC-speaker. Ob takem naboru strojne op­reme se je zgodilo, da si imel v istem špilu čisto drugačno vzdušje od kolega. Eden je užival v 256 barvah in poslušal MIDI-glasbo ter digitalizirane učinke, drugi je taisti špil poganjal le v 16-farbni EGA-paleti, tretji pa črnobelega in v tišini. Veliko nas­lovov je dobilo celo ločene VGA- in EGA-izdaje. Stunts Magic Carpet Master of Orion Pipemania Les Manley in Search for the King Populous Loom Street Fighter The Adventures of Willy Beamish Death Knights of Krynn UFO Sokoban Theme Park Po robo v Osterreich O novitetah nas je izobraževala revija Moj mikro, ki je tedi izhajala od Vardara pa do Triglava. A kljub časopisu in razširjenosti PCjev trga računalniških komponent na sončni strani Alp ni bilo. Po procesorje, diske in Tsengove grafične kartice smo se vozili k Mlakarju in Jerovšku na drugo stran Karavank. Na avstrijski strani smo hardver pokazali, da so nam graničarji poštempljali izvozno potrdilo, s katerim smo dobili povrnjen Mehrwertsteuer (DDV). Nakar je bilo treba v ljubeljskem tunelu robo poskriti med banane, milke in vrečke s kofetom. Daca je namreč znašala polovico vrednosti in v tistem re­ži­mu carine ni plačal nihče. Oziroma le tisti, ki so ga dobili pri švercanju. Ja, tako smo spodkopavali državno blagajno in bili na to celo ponosni! Ne samo, da je v zgodnjih devetdesetih marsikateri špil izšel posebej v 16- in 256-barvni varianti. Dobiti ga je bilo moč na tavelikih ali tamalih disketah za DOS ali Windows, namečkoma pa še na CD-Romu, kjer je bil vključen govor. Nenavadno obilje izdaj pri relativno nizkih nakladah. Tisto so bili časi velikih in obilnih škatel, v katerih si poleg kupa disket dobil priročnik in zemljevid. Praviloma je bila ta vsebina tudi neke vrste protipiratska zaščita. Najbolj pogosto je bilo iskanje sedme besede v tretjem odstavku na petnajsti strani, bolj posrečene domislice pa so bila takale vrtljiva kolesa in rdeča folija, ki je razkrila simbole na specialnem potisku. Seveda so bile to kržljave ovire. Do iger je gmajna prišla z manj težav in stroškov. Gusarjenje je bilo samoumevno in le redki zanesenjaki smo občasno za lire, šilinge ali marke na tujem nabavili kak špil v veliki škatli. Moj prvi je bil denimo Ultima VII v celovškem Mediamarktu. Indus­trija se je sicer nezavarovanosti medija zavedala in se trudila z vsemogočimi protipiratskimi zaščitami. Včasih je bilo treba poiskati besedo na določeni st­rani priročnika, drugič vtipkati koordinate nekega mesta s priloženega zemljevida, tretjič sredi igre zmešati napoj po recepturi iz knjižice. A to niso bile ovire, kajti piratsko igro je enostavno spremljala tekstov­na datoteka z rešitvami tega preverjanja. Ko so v Mojem mikru nehali objavljati oglase s sandokans­ko vsebino, se je ponudba preselila v manj tanko­čut­ni Salomonov oglasnik. Grand Theft Auto Commanche Dune World Circuit Arkanoid Superhero League of Hoboken Crusader: No Remorse Conquest of the Longbow Wing Commander The Lion King Gunship Syndicate Device=C:\DOS\himem.sys Obvezen sestavni del dosovskega okolja sta bili datotečni entiteti autoexec.bat in config.sys. Ta nekajvrstična niza štartnih ukazov in parametrov sta narekovala obče sistemske nastavitve, recimo jugoslovanski razpored znakov na tipkovnici in gonilnik za enoto CD-ROM. Po dotičnih skriptah smo venomer nekaj prčkali, saj sta bili med drugim zaslužni za urejanje pomnilnika. DOS rama namreč ni ob­rav­naval enakovredno od prvega do zadnjega bita, marveč je ohranjal starodavno delitev. Osnova je merila 640 kilobajtov, čemur je sledilo nekaj sklopov, ki smo jih poznali pod izrazi UMB, XMS in EMS. Lahko si imel zajetna dva megabajta, a če miš­kinega driverja nisi naložil v upper memory block in pravilno nastavil razširjene memorije, kilrathijevskega govora v Wing Commanderju II pač nisi slišal. Še dobro, da je peta Dosova izdaja uvedla meni z več zagonskimi inačicami, kar je odpravilo neprestano editiranje. Popravljanje datotek config.sys in autoexec.bat je bilo za špilanje malodane obvezno. Vsak od nas je vedel, na katerih vratih in interuptu deluje soundblaster, koliko rama požre miškin gonilnik in kaj je bilo treba vpisati za expanded memory, kar je zahtevalo mnogo iger. Kaj točno je ta memorija bila, nismo imeli pojma, ampak nastavitve programčka EMM386 pa smo poznali v nulo. Dolgo časa so bile dosovske igre videti bistveno slabše kot na konkurenčni amigi in konzolah. Prvi, enobarvni PCji so zaostajali celo proti komodorju, ki je imel vsaj nekaj barvic, več zvočnih kanalov in domala privzet joystick. A računalnik je obetal, kajti za njim sta stala veliki IBM in vzpenjajoči se Microsoft. Poleg tega si lahko z njim počel več reči kot z nintendom ali mega drivom. V Wordstaru si recimo natipkal besedilo in v Harvard Graphicsu narisal grafikone. Oboje smo nato navdušeno tiskali na odurno glasnih matričnih tiskalnikih. In to je bilo pravzaprav vse, kar smo počeli ‘več’ od igranja. Toda staršem se je zdelo bolje dati marke za tak več­namenski, izobraževalni stroj kot za drkalico, ki bo zgolj težila v osrednjem družinskem prostoru. Bioforge Tetris Aaargh! Raptor Red Baron Ski or Die Leisure Suit Larry Scorched Earth Duke Nukem 3D Risk Od kvestov do dumačin Ponudba je bila obilna in četudi odmislim vse Sierrine, Lucasove in druge kveste, ki so prestavljali prvorazredno zvrst, bi lep čas našteval igrovje, katerega utrinke hranim. Že na XTju sem drgnil Test Drive II: Duel in s porschejem 959 dobesedno na piksel natančno podiral rekord prve trase. V glavi imam BMXarske, skejterske in surferske karafeke v California Games ter klatenje sovražnih zrakomlatov v vokslastem Comanchu. Pa pravljično strategijo King’s Bounty, ki je postavila temelje nizu Heroes of Might and Magic, Dune 2, ki je utemeljil žanr realnočasovnih strategij, in strašljivo frpjko Elvira, katere globoki dekolte bom pomnil še na smrtni postelji. Ter, jasno, Princa od Perzije, čigar svilnata animacija je bila pred svojim časom. Skupna izdelkom DOS-veka je bila večja zajebanost. Ni bilo ujčkanja, tutorialov in previjanja nazaj, crkovali smo celo v avanturah. Tudi pomoč ni bila na do­segu klika, marveč smo nekatere naslove ig­rali več mesecev in čakali na pomagalnike v revijah. Moj mikro in Joker sta zato rešitve jemala resno. Sčasoma so se špili razvili in iz znakovnih zaplat ter bednega piskanja postali grafično privlačni in milozvočni. Navsezadnje je dosovski vek trajal več kot dekado, še onkraj leta 1995, ko je prišel prvi grafič­ni operacijski sistem Windows 95. Tekstovne avanture, kakršni so bili prvi Zorki, so s King’s Questi do­bile preprosto grafiko in pičlo animacijo. Nato so postale barvne risanke tipa Day of the Tentacle in obdobje sklenile s filmskimi projekti, katerih vr­hunec predstavlja Phantasmagoria. Igre, ki smo jih ročno zaganjali, zato nikakor niso bile samo nepredstavljive zaplate pikslov. Ne zgolj legende Civilization, Doom in moja vsečasna omiljenica Ultima Underworld, v ta vek so sodili takisto Quake in še marsikatera 3D(fx)-pospeševana titula. Windows 3.0 niso bili operacijski sistem, marveč grafično okolje, ki si ga štartal iz Dosa. A to je bila platforma za Word, Corel in Paintbrush, ne za igre. Pravzaprav so dosovski špili obstajali tudi po izidu Win 95, ki je bil prvi okenski sis­­tem. Avanturo Discworld II smo z vtipkavanjem pognali še leta ’97. Črnobelo špilanje je bilo običajno. Marsikdo svojih omiljenk, kot so SimCity, Prince of Persia in King’s Quest IV, sploh ni nikoli videl v barvah. Spet drugi pa smo jih vnovič zaigrali, ko smo kupili barvno ma­šino. In nato še enkrat ob dokupu zvočne karte. Vsakdo ima lastne memoare, bodisi na celoletne dogodivščine tipa Bard’s Tale, bodisi na ondan splošno razširjene šahovske simulatorje. Zato se mi opisovanje določenih naslovov iz množice več tiso­čev ne zdi smiselno, kaj šele delanje izbora naj iger. Favoritov je ničkoliko, naša retrospektiva pa je kot vselej sprožilnik spominov, ki prikliče na površje dozdevno pozabljene prizore in doživetja. Trenutke iz nekih drugih računalniških časov, o katerih ve­či­na današnjih drgnilcev zaslonov nima pojma. A-10 Tank Killer Winter Challenge Dangerous Dave 2 Ultima Underworld Codename: Iceman Wacky Wheels Ečstatica Prehistorik Lemmings Eye of the Beholder DOS-očak Sem zaradi tega dandanes kaj sposobnejši? Mi poz­navanje alinej v config.sysu, obvladovanje disket in odzipanje datoteke skozi ukazno vrs­ti­co kaj pomaga? Za časa WinXP sem še šaril po Dosu, ko je taveliki sistem odpovedal poslušnost, potem pa ne več. Terminalsko okno sicer obstaja, a če me slu­čaj­no enkrat na eon zanese tja, to ni zaradi datoteč­nih težav, ki bi jih lahko rešil z znanjem ancient­nih ukazov. V praksi, čeprav se še tako prepričujem v nasprotno, so dosovske veščine izenačene s spectrumovskimi. Z njimi nekaj veljaš le v muzeju. Seveda pa je sobivanje z osebnimi praračunalniki pripomoglo k širši področni razgledanosti. Konec koncev se marsikateri košček arhitekture vleče iz starih dni, na primer zapis datotek s tričrkovno končnico. En tak detajl je tudi razpored šumnikov v Jokerjevi glavni tipografiji, ki je davni YU-ASCII. Mladič, ki ne pozna niti teh dveh kunštnih kratic, na moji tipkovnici zlepa ne bo napisal ‘kožušček’. In takisto ne bo pogruntal nedoslednosti v naslovu … Might and Magic III The Incredible Machine Maniac Mansion TV Sports Basketball Elvira Jazz Jackrabbit Pirates! Dune 2 Another World Manhunter: San Francisco Prince of Persia

odpru bom sp turizem in šel k meni domov potem bom zaprosil državo za pomoč potem bom zaprl

Dodajam še to, glede Šiško-Varda-Viole debate: nimam nekih osebnih težav z njim in česa podobnega. Mi je pač smešen (ali pa po drugi strani celo pameten, tak kot kak Damjan Murko, recimo). Smo se tudi že v živo kdaj pa kdaj srečali. Mogoče edino, čisto podzavestno, prvi spomin iz mladosti doda še nekaj "negativnih" asociacij. Namreč, tam v srednji šoli enkrat, smo s kolegi in kolegicami pač obiskovali Lent in Tržnico v nočnih urah (Benetke, pa te finte, če kdo iz MB pozna in je dovolj star). No, jaz sem ravno pecal eno, ki mi je bila že dolgo simpatična, potem pa naenkrat nastane cela galama. Vsa mularija na noge in ono in tisto, vsi so začeli nekam tekat.. Jaz vprašam enega kolega: "Kaj pa te zdaj, policija al kaj?" on pa meni: "Joj, kaj ne veš? Šiško, šef Viol praznuje rojstni dan. Priiiidiiii!" In so vsi nekam odleteli tja dol do ceste, kjer se je pripeljalo par avtov in naenkrat začnejo prižigat bakle in ne vem kaj vse... No, meni je ona, ki sem jo pecal tud pobegnila in od takrat je nisem več srečal.

daspachk je fasal tuco virus

Okej, vredu. Ne bom več komentiral vaše zablode. Kot da nimam že dovolj problemov v RL, jih bom jemu še na tem forumu, kajne? Ne da se mi. Se bom kar delal, kot da nimam računa, ker ne bi rad prišel v minus. Simpl.

Na današnji dan, pred dvema letoma, sva prišla skupaj jaz in moja igričarska punca! In tukaj je ena slika od naju obeh z najnovejše igre Nintendove proizvodnje: Animal Crossing: New Horizons.

Cim manj, upam, da v primeru da se prizadetki serifi se naprej izzivljajo nad uporabniki cim prej zgubim racun in ne cutim vec zelje po obiskovanju tega placa.

Lani avgusta sem si končno privoščil nekaj kar mi je že nekaj časa bilo na bucket listi. Prevozit USA od obale do obale z mopijem. Našel sem eno nemško angencijo ki se ukvarja z organizacijo tovrstnih tripov, se z njimi vse dogovoril in potem 31.7.2019 šel na letalo za Orlando, Florida. Konča destinacija je bila Los Angeles, Kalifornija. Pot je bila sledeča: Orlando, Florida - Tallahassee, Florida - Fort Walton Beach, Florida - New Orleans, Louisiana - Shreveport, Louisiana - Fort Worth, Texas - Amarillo, Texas - Santa Fe, New Mexico - Gallup, New Mexico - Flagstaff, Arizona - Las Vegas, Nevada - Los Angeles, California Obiskala sva Universal Studio, primarno Wizarding world of Harry Potter. Res proper narjeno, must see za vsakega Potter fana. Šla sva tudi v park aligatorjev ki je povezan s tipčnim Floridskim močvirjem. 130m visok ringšpil. Kul izkušnja. Po treh dneh Oralnda sva šla po mopija. Sposodil sem Harley Davidsona Electra Glide Ultra Limited, 2019 letnik. St. Mark's Lighthouse na obali mehiškega zaliva Fort Walton Beach. Dost ljudi na plaži, ampak večina se jih ne kopa, čeprav je voda izredno topla. Voda je sicer motna, ampak zaradi tega ker zelo valovi. Ljudje raje piknikujejo in športajo na plaži. Ameriški fruštek. Pol enostavnih oglijkovih hidratov, maščob in vodene filter kave. Ustavila sva se v Battleship Memorial Parku, kjer je parkirana USS Alabama. Ohranjena bojna ladja iz WW2. Super izkušnja, dejansko se sprehajaš lahko po celi ladji in dobiš filing kako so živeli na njih. Zraven je tudi hangar z vojaškimi letali (zunaj je parkiran tudi SR-71 Blackbird) in manjša podmornica iz WW2 ere v katero je tudi dovoljeno iti. "Desperate housewives" soseka v Alabami. Zanimivo je kako je soseka ograjena in ločena od ostalega okolja, kjer ni glih pretirane bogatije. Soseka ima svojo šolo, cerkev, itd. Vse skockano v nulo. New Orleans. Izredno zanimivo mesto polno zgodovine, različnih kultur, haunted zgodb in še marsikaj drugega. Šla sva na eno guided walking "haunted" tour po French Quarters, kar se je izkazalo za popolno zmago. Vodič je bil nek odštekan alternativc ki je imel polno zgodb in nasplošno nasvetov kam iti v New Orleans. Če bo kdo kdaj šel v NO, močno priporočam da gre na kakšno takšno vodenje, ker če padeš na blef v NO zna bit kar overwhelming. To je pa pohan aligator in gumbo (neke vrste ribji golaž). Okusno. Random mestece sredi teksaške ravnine. Naj povem da so razdalje v US zelo velike. Ceste pa 90% ravne. Motor ki sem ga vozil je bil kot nalašč narejen za take ceste. Vse skupaj je bilo zelo sproščujoče. Cadillac Ranch Rio Grande Gorge Bridge. Vso to prostranstvo osrednje Amerike je res noro. Ta del od Texasa do Kalifornije je res kot da bi razgledice skos gledal. Res lepo. Monument Valley. Znana lokacija vseh instagram influencerjev. Tudi točka kjer je Forest Gump nehal laufat. Še ena Instagram lokacija. Horseshoe bend. Tle se res ogromna folka slikari in išče čim bolj divje pozicije da bojo nardil selfie. Grand Canyon. Sprva me je pustil dosti ravnodušnega, ne vem točno zakaj. Sej je ogromen in vse, sploh ko zveš da je nadmorska razlika med vrhom in dnom okol 2km, ampak sem višja pričakovanja. Šele potem ko dan preide v večer in se svetloba spremen, rata cela lokacija res lepa in vredna svojega slovesa. Hoverjev jez. Tle je blo vroče za popizdit. 46°. To se mi je najbolj vtisnilo v spomin. Vegas. Ah ja...umetno in čist preveč turistično mesto za moj okus. Poleg tega sva bila oba zmatrana in brez prave volje od celo dnevne vožnje in nenormalne vročine ki naju je spremljala. V kazino sva vseeno šla. Mojave desert In na konc še LA. Cheesecake iz Cheesecake Factorya. Dober. Ampak to kar je na sliki je bilo 30$. Jagodni sok, cold brew kava in dva kosa torte. Še večerni pogleda na LA iz letala. Na koncu sva prevozila okoli 7000km in vse skupaj za izlet zapravila 10000€. V US sva bila 21 dni. Meni osebno super izkušnja in kot motoristu tudi nek tak dosežek na katerega sem ponosen.

Se mi zdi, da ne bi bla slaba taka tema tudi tu, kaj se trenutno predvaja pa mogoče lahko uporabljamo bolj za nove trailerje, ko neki izide. Sploh u poplavi serij dandanes, je težko gledat vse sproti in bi včasih kaj pokomentiral - sam si pa vsaka stvar tudi ne zasluži svoje teme. Vglavnem, neki sem browsal na redditu včeraj in je nekdo predlagal The Vietnam War: A Film by Ken Burns and Lynn Novick (PBS, je na slovenskem Netflixu). Pravi epic o vietnamski vojni, v desetih epizodah 18 ur contenta. Sem pogledal prvi del in je res noro; nori posnetki, nori intervjuji (vseh možnih strani), odličen zgodovinski kontekst, ni da ni. Dejte še napisat zraven katera hiša je naredila pa kje se da streamat.

dekoratorji so z @ zvezdice so argument gathering in unpacking. torej v ce mas def f(*args) lahko poklices funkcijo z f(1,2,3) in bo args seznam s temi stevilkami not. obratno lahko definiras funkcijo def f(a, b, c) in klices f(*[1,2,3]) bos dobil a=1, b=2, c=3. **kwargs je podobno sam da deluje z dictionary namest seznami.

Hahaha Meni tudi ni jasno kako imas ti vec plusov kot jaz, pa DaCapo tudi, pa Arey.. pa tako naprej.. pa poglej kako inteligentne in duhovite poste jaz pisem.. ti pravim iskreno, ne sekiraj se, ker na tem svetu nekaj ne deluje prav in ni pravice.. sej ves kako je rekel jezus, zadnji tu bomo prvi v nebeskem kraljestvu =)))))))))))

A ga sploh kdo resen? Škrat Bolfenk mogoče.

To samo mislis se ti bodo zalustali kaki drugi switch kak drug layout

grema gor k radeji, boli te kurac, al pa do momota

jaz sem najslabši v razgledanosti, ko je tema o sloveniji res nič ne poznam

wow, a to se kar jeleni prosto sprehajajo? zmenjeno

mhmhmhmh, grad z največ stranišči v tem delu sveta samostan čokoladnica bo res za razmislit!

Skupaj sva v Vardi, ampak se že dolgo nisva videla, ker delujeva na različnih koncih

Zeno trekam preko androida, google mapsa. Isto jaz oddajam pozicijo, da vidi kje sem. Ker ma sin iphona imamo se en app, kjer se vsi 3 vidimo kje smo je pa en znanec nastimal sledenje v zenin avto, ona seveda ni vedela. in jo je dobil in flagrante s trenerjem tenisa. lool

Sj si člouk sploh ne upa več kaj komentirat, ker se zmeraj najde neka oseba, ki po smaljiju sodeč dobesedno popizdi in greš hitr v minus Zelo kontrakdiktivno za nove člane.

Raje zbrisal da ne bo klovn uzaljen

Suntup Press je pred Misery izdal ArtPortfolio Eyes of The Dragon. Vsi tisti ki so bili lastniki, so imeli predkupno pravico do izdaje Misery - tako numbered kot lettered stanja, odvisno pač katero verzijo ArtPortfolia si imel (dobiš privat mail in lahko opraviš nakup). Lettered stanje je v obeh primerih bilo 26 kopij in je vse šlo v predprodaji že. Za numbered izdajo je pa naklada Misery presegala naklado EotD za okoli 200 kopij. Teh 200 kopij je šlo v splošno prodajo. Sem imel srečo, da sem eno izmed teh kopij uspel kupit. Bile so razprodane v 3 min. (Se spomnim da sem si budilko naredil okoli pol štirih zjutraj po našem času da sem lahko poskusil srečo. In uspelo je) Je pa pri večini teh izdaj treba imeti več sreče kot karkoli drugega (sploh če govorimo o Kingu) ker so povečini takoj razprodane. Moraš točne vedet kdaj bodo šle v prodajo, se že v naprej prijavit v tgovino, PayPal,... da nakup/plačilo čimprej steče skozi. Sploh pri Kingu so pomembne res sekunde. Večkrat se zgodi da se zaradi navala celo sesuje spletna stran. Imam tudi nekaj drugih, ki sem jih uspel kupiti po originalni ceni. Sekundarni market pa zna biti precej drag. Za omenjeno Misery (numbered) je bila cena ob izidu okol 500 EUR (knjiga + poštnina + carina), sedaj se pa prodajajo za okoli 4-5k. Precejšnja razlika. V začetku maja je recimo podpisal okoli 250 komadov svoje nove knjige If It Bleeds v lokalni knjigarni. Ta jih je prodajala po redni ceni 30 USD, na sekundarnem marketu so sodaj vredne okol 700. Žal so pošiljali samo v USA

Kr svinsko glede na to da si na prejšnjem forumu smetil na polno

Ne, to sploh ni res, ampak ker se je zahvalil, da sem premaknil v Starinarnico. To je nevmesni komentar, ki nima veze z igro in je bil nadaljevanje offtopica. Ni tega več, zdaj je drugače: lahko benam račun za max do leta 2038. Admin pa lahko zbriše račun, če se mu zdi da je slabo vreme zunaj. Lahko celo da je sončno, sam lahko da ima admin to pomešano in ima rad meglo ter dež. Moraš se lepo obnašat.

200€ tvojga denarja. Slovenski turist bil vedno vreden pol kurca, zdaj pa so dobri lol. Pa lahko ga maš sam za nočitev. Lol. Upam da se Počivalšek zaduši z njimi in potem pade na Janšo in Tonina pa si vsi na štengah zlomijo tilnike.

Česa ne dajo?

60 ni brutalno.

more liek bigdiss82

Njihov forum je ogaben Mene pa na našem novem forumu vedno ko je gostilna na vrhu in ĆAMIRE zadnji poastaš not, spominja na Gostilno pri ĆAMIRJU Na prejšnjem forumu sem si ga predstavljal kot bartenderja z uno krpo čez ramo, razumevajoč, prisluhne, moderira, pelje debato naprej, včasih strese kakšno forico, nasplošno je pa tak tip človeka, da ko se ga nafukaš mu lahko daš ključe od avta in ti zrihta taksi Zdej s tem nickom si pa predstavljam samo še starega bosanca, ki je cel čas za šankom, manjka vsaj 1 sprednji zob, cuza 2 unija cel dan in nadleguje študentke za šankom

Zbirateljski svet je res fascinanten ja. Je pa kar drag hobi. Ni pa lepšega občutka ko uspeš dobiti neko to luksozno/omejeno izdajo knjige. Sploh če direkt od založbe. Meni je nazadnje recimo tako uspelo dobit Misery od Kinga.

val202

Manj ga vidim rajši ga mam

Sem gledal prvič prvih 30 krogov. In ponosno rečem, da tudi zadnjič. Obvezni safet? Wtf? Pa reklame, wtf?

Ta vlada je anomalija, ki je nastala preko izdaje volilcev dveh strank, in ne volja ljudstva in bo kmalu zrušena s strani le-tega. Ekonomsko tudi niso neoliberalci tako da pipic ne bojo preveč zapirali, mogoče bojo samo probali hitro (dokler imajo še čas) odpreti še kakšno, ki bo odgovarjala njihovim partikularnim interesom.

Zame zaenkrat prikazano razočaranje leta. Hudo carski seting, tudi precej lepa podoba, samo kaj ko je pod površjem tako slab gameplay in s tako polomljeno produkcijo. Po prvih videjih je ful nakazovalo, da bo zapihal svež vetrič po igralnosti, pol pa dobimo vse, kar že počne milijon igric, samo da druge igrice vse to počnejo bolje. Bom fuknil v spoiler, ker bo milijon fotk: Ne vem no, meni je hype padel s 100 na -15, kar pomeni da je velika šansa, da bo zdaj mefi ubodel day 1.

Kakšne smeti od ljudi sta vidva, fak

prvi giegling release 2020, lep album za it čez v večernih uricah ambient / downtempo / deep house

Že dolgo ne delam več za slovenske naročnike. Tujina je enostavno bolj dobičkonosna, pa tudi plačilni pogoji so čisto druga zgodba. Tisto je bil Bactosanček.