[uradno] Gostilna pri Konjzolcu

[Lunco]

a ma kdo tle te new age gameboye z romi? zgledajo kr sweet, mal me mika, da bi si kupu enga za božič  

 

[sadhu sequencer]

Berbasecks reče Dne, 12. 11. 2023 at 9:06:

GOTCHA BITCH

 

Kako izklopim oglašanje vojakov?

[Berbasecks]

sadhu sequencer reče pred 9 urami:

 

Kako izklopim oglašanje vojakov?

 

v taskbaru klikneš na ikono zvočnika in nastaviš na 0%

[sadhu sequencer]

Berbasecks reče pred 1 minuto:

v taskbaru klikneš na ikono zvočnika in nastaviš na 0%

 

Zafukajta se ti pa tvoj Rome 2 iz Aljaževega stolpa navzdol.

[Berbasecks]

sem ti povedu, keri so dobri TW špili, da tega so pa sam porihtali od sranja, ki je bil ob izzidu (še vedno pa je med slabšimi)

 

[Kastor]

A kdo igra persona tactics? Mene že po tutorialu odbija malo in me zanima, če zadeva rata bolj dinamična

[Dejch]

Mene pa zanima, a vi tud se tko počutite, ko obrnete igro, ki je al dolga al težka in večinoma sam to igro takrat igrate, da ko jo končate, ste nekako jo siti za nekaj časa? Pač kot da bi se prenajedel neke dobre hrane, ki si jo jedel npr 7 dni zapored? Jaz recimo sem zdaj to imel pri Fallout New Vegas (igra sicer ni supr dolga 40 ur igranja, težka tud ni, sam ni pa recimo 8-14h). Užival sem ful, shranil sem, da bi videl še dva druga konca, in zvedel za odlični mod (in ga sprobal, res deluje že nazačetku da bo hud), ampak zdaj prav imam odpor in da morm za nekaj časa to igro pustit pri miru. Eni vidm na YT da določeno igro tud po 200 ur nabijajo zapored (Skyrim npr.) brez da bi jim dojadilo. 

[Hernire]

Jah, saj o tem smo se že pogovarjali. Jaz npr. rad sprobam več različnih iger, tako da obračam samo basic story mode in najboljše side queste. Eni so completionisti in trophy hunterji, ki vse naredijo na 100 %. Jaz jim včasih zavidam, ker se mi zdi cool stvari poznat v nulo. Recimo letošnji Tears of the Kingdom sem obrnil zgodbo, ene 80 ur sem pomoje pustil not, ampak bi kot keks lahko vsaj še 80 --- in celo užival bi. Ampam jebiga, pol bi moral vzet v zakup, da bom dosti manj različnih iger preigral. 

[Kruz]

Menethil reče pred 24 minutami:

Mene pa zanima, a vi tud se tko počutite, ko obrnete igro, ki je al dolga al težka in večinoma sam to igro takrat igrate, da ko jo končate, ste nekako jo siti za nekaj časa? Pač kot da bi se prenajedel neke dobre hrane, ki si jo jedel npr 7 dni zapored? Jaz recimo sem zdaj to imel pri Fallout New Vegas (igra sicer ni supr dolga 40 ur igranja, težka tud ni, sam ni pa recimo 8-14h). Užival sem ful, shranil sem, da bi videl še dva druga konca, in zvedel za odlični mod (in ga sprobal, res deluje že nazačetku da bo hud), ampak zdaj prav imam odpor in da morm za nekaj časa to igro pustit pri miru. Eni vidm na YT da določeno igro tud po 200 ur nabijajo zapored (Skyrim npr.) brez da bi jim dojadilo. 

Ja, BG3. Prehitro sem še enkrat začel in po ene 3-4 urah sam zbrisal

[Galko]

Menethil reče pred 1 uro:

Mene pa zanima, a vi tud se tko počutite, ko obrnete igro, ki je al dolga al težka in večinoma sam to igro takrat igrate, da ko jo končate, ste nekako jo siti za nekaj časa? Pač kot da bi se prenajedel neke dobre hrane, ki si jo jedel npr 7 dni zapored? Jaz recimo sem zdaj to imel pri Fallout New Vegas (igra sicer ni supr dolga 40 ur igranja, težka tud ni, sam ni pa recimo 8-14h). Užival sem ful, shranil sem, da bi videl še dva druga konca, in zvedel za odlični mod (in ga sprobal, res deluje že nazačetku da bo hud), ampak zdaj prav imam odpor in da morm za nekaj časa to igro pustit pri miru. Eni vidm na YT da določeno igro tud po 200 ur nabijajo zapored (Skyrim npr.) brez da bi jim dojadilo. 

 

Jaz sem isti. Ko enkrat en špil obrnem je zame to to za kar nekaj časa, pa naj gre za še take GOAT bisere a la BG3, Armored Core 6 ali celo Bloodborne. Rabim se malo razluftat, al neki  

 

Zato tudi igram skoraj vse špile na hard. Ker pač vem, da 95% špilov ne bom več igral, tudi če so še tako dobri  In sem vsaj takrat ta prvič prisiljen, da se v igrico čimbolj poglobim in jo čimbolje zaobvladam.

[Berbasecks]

Kar mi je res vrhunsko lahk nabijam skossss

[Preotet]

Jes isto. Določene igre mam tud po 800 ali čez tisoč ur. Se sploh ne obremenjujem. Sej igre počakajo. Sploh pa ne kupujem ob izidu (izjema Elden Ring), tko da sploh ni panike s tem čakanjem. Recimo RDR2 in Death Stranding DC še kar nisem zalaufal ravno zarad tega, ker nabijam druge igre in me sploh ne mika začet, ker se zavedam, da ju bom igral samo 10-15 minut, da kao sam sprobam, pol se bom pa vrnil k drugim. Ko pride tisti filing, da sem pripravljen na novo epopejo, se ju bom pa lotil. Verjetno se tud mal pozna, da igram večinoma samo ob večerih, ko gre tamau spat.

[Weraziel]

Večino iger bom samo enkrat preigral, verjetno tudi za to ker znam biti utrujen po igranju (Zelda:Botw je tak primer, pa mi je bla bomba od špila). Bi rekel, da sem dokončal več iger kot tistih, ki jih nisem, dokler me gameplay vleče se bom potrudu dokončat. Če ne štejemo Football Manager, sem pomoje največkrat preigral singleplayer kampanje Warcraft 3 in Red Alert 2, kakih shooterjev (vsi Max Payni, vsi taprvi GTAji vse do Vice Citya, NOLF serija, Return to Castle Wolfenstein, vse HL igre, Halo:Combat Evolved, Quake 1, Duke 3D, Uncharted 2) in rpgji a la Gothic 2, Witcher serija, Kotor, Baldur's Gate .... sumim da bo BG3 tud tak špil =) ajde pa pustolovščine, samo tam ko prvič preigraš je potem kot da goljufaš v drugo, tretje,... ker se večino rešitev spomniš

 

Zaenkrat edini trije špili, kjer sem šel takoj direktno v NG+ so Dark Souls 2, Elden Ring in Armored Core 6 in še vedno uživam, s tem da je treba pohvalit, da so za DS2 in AC6 tudi malo premešal karte in ni lih ista izkušnja, kar vleče.

 

Včasih se mi zgodi, da nekaj dni nič ne igram po tistem ko nekaj dokončam, ker se mi ne zdi, da mi nekaj manjka. 

[DaCapo]

Jaz 1x na leto preigram Monkey Island 1 in 2. To mi je nekako že tradicija. Pa recimo, da se je pridružil že Return to Monkey.
K ponovnemu preigravanju drugih naslovov pa se spravim, ko preteče kar nekaj časa. Vsaj kakšni dve leti, raje tri. Izjema je recimo Civ5 (tudi 6), ki jo poženem vsake toliko, ker pač vsaka igra nudi nekako "novo" izkušnjo. To slednje velja tudi za kakšne druge strategije (npr. Sim City, Colonization, Ages of Empire...). Dočim "brezčasne" igrice, kot so Pinball FX, Stratego in npr. PGA Tour Golf so na sporedu itak pogosteje, včasih tudi dnevno kakšna hitra seansa.
Od vseh iger pa imam praktično večno inštaliran Witcher 3, ki ga še vedno vsake toliko tudi igram. Aja, pa RDR2 tudi.    

[fauzić]

a sem edini tle, ki ni nikoli obrnil half life? 

 

[ke_kit]

Niti jaz nisem nikoli obrnil. Ne enke, ne dvojke.

[Hernire]

fauzo reče Pravkar:

a sem edini tle, ki ni nikoli obrnil half life? 

Pomoje ja. Jaz sem se s serijo prvič srečal v Opposing Force (expansion pack eno leto po izidu HL). Po prvih dveh urah (training camp, strmoglavljenje z letalom, lutanje po bazi in ko uletijo specialci) sem si mislil, da je to to, da igrice ne morejo postat boljše, to je high point in lep lp . Half-Life 1 sem potem preigral šele v semi-odraslejšem obdobju, ko sem bil študent, in mi je bila mojstrovina. V bistvu Opposing Force mi je top nostalgičen spomin, HL pa igra za vse čase, ko v bistvu ni važno, kdaj jo igraš, zmeraj je kvalitetna. Black Mesa remake sem igral še v beti (zdaj ne igram več early access iger), mi je bil fajn, ampak vseeno mi je original boljši. 

[fauzić]

Hernire reče pred 9 minutami:

Pomoje ja. Jaz sem se s serijo prvič srečal v Opposing Force (expansion pack eno leto po izidu HL). Po prvih dveh urah (training camp, strmoglavljenje z letalom, lutanje po bazi in ko uletijo specialci) sem si mislil, da je to to, da igrice ne morejo postat boljše, to je high point in lep lp . Half-Life 1 sem potem preigral šele v semi-odraslejšem obdobju, ko sem bil študent, in mi je bila mojstrovina. V bistvu Opposing Force mi je top nostalgičen spomin, HL pa igra za vse čase, ko v bistvu ni važno, kdaj jo igraš, zmeraj je kvalitetna. Black Mesa remake sem igral še v beti (zdaj ne igram več early access iger), mi je bil fajn, ampak vseeno mi je original boljši. 

zanimivo, meni je bil Half Life vedno trash. zgodba je nekoliko vodena, igralnost je bila že takrat meh - spomnim se, da so mi šli uni monsterji na steni, ki te povlečejo vase na kurac. bil sem mulc, 

 

 

 

nasploh bi rekel, da od mene seal of approval dobita samo Soma in pogojno una igra, ki si mi jo ti predlagal, ki govori o principih delanja modernih iger (vem da sem jo streamal) 

 

isto mi je witcher 3 recimo trash, ker te igra nenehno izpostavlja 100 + dogodkom in je težko nekako osrediščiti. Top mi je bil side quest, ko na nekem otoku raziskuješ pojav duhov. pa ajde, pogojno baron quest. Pol pa postane vse preveč preprosto. 

 

igral sem kar nekaj iger, ampak na koncu ugotovil da sploh nisem gamer, v smislu, da bi cenil kar ti igra lahko da. 

 

Edit: zanima me kaj bi sploh mogel vidt v teh špilih? Tunic vidim, da vam je kul inlahko cenim, da so uganke dobro postavljene, ampak po drugi strani pa ... nekako dobivam tist feeling naših očetov : zakaj sploh igraš to? 

19. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Weraziel]

Sej vem, da se mi ne splača odgovarjat, ampak ker si za spremembo napisal normalen post, naj ti bo.

 

Point HL ni bla zgodba, ampak sama izkušnja kjer si od začetka do konca v koži Gordon Freemana in samo na eni točki špila zares izgubiš nadzor nad likom, ampak to ni važno. Ti prideš na šiht, naročijo ti da nekaj nardiš, to odpre portal iz Xena, zdej pa probaj preživet. To je cela poanta in ni se težko vživet v to. Vsaj meni ne.

 

Meni je OG HL izkušnja fajn, samo hitscan vojakov najeda + Xen je objektivno večinoma zanič, zato mi je trenutno Black Mesa bolj enjoyable celota.

19. november 2023 uredilo bitje Weraziel

[Hernire]

Preden odgovorim, disclaimer: Half-Life jemljem kot dobro pop igro, zato mi niti ne uletavaj z nekimi filozofskimi in vzvišenimi najavami. Tisoče ur si pustil v League of Legend, čisto enak scum si kot mi vsi ostali, ali pa še večji.

 

Sedaj pa k odgovoru: Half-Life (1) je meni za leto 1998 povsem transcendetna akcijska znanstveno-fantastična igra. Kot prvo mi je okolje neverjetno dobro zdizajnirano, čeprav načeloma nisem ljubitelj high-tech laboratorijskega orodja. Igra te v svet uvede z dolgo vožnjo z podzemno gondolo, kjer res dobiš občutek, za kako gigantski objekt je, potem pa se sicer linearno a praktično brez prekinitev podaš čez celoten objekt, ko bežiš iz njega. Laboratoriji so zelo dobro oblikovani, zdijo se izjemno življenjski, pač kot kraji, kjer bi dejansko lutali znanstveniki in opravljali svoje poskuse, pač malo idealizirano, kot si neznalec predstavlja laboratorije. Potem en nepozaben trenutek je meni, ko uletijo specialci. Do takrat si v igrah bil vajen nekih brezglavih pošasti, ki so tekle proti tebi in umirale v potokih. Specialci iz HL to obrnejo na glavo, ker so tako inteligentni kot nič pred tem. Skrivajo se za zaklonom, mečejo granate na popolnoma ustrezna mesta, flankajo te – poleg tega pa te pokosijo v strelu ali dveh (pač na normalnih težavnostih, na (very) easy si verjetno Terminator), tako da so stakes tako visoke, kot v gamingu do takrat še niso bile. Da moraš ob vsem tem razmišljati še o sovragih, ki te potegnejo v strop, je še samo dodaten plus. Podajanje zgodbe je sicer odlično, vse je podano v enem shotu, brez vmesnih sekvenc, 20 let before God of War did it first. Zgodba je ravno dovolj mistična, da se vživiš v ta spektakel, hkrati pa te kot kaka prva sezona Losta dovolj naboosta s skrivnostmi, da si želiš igrat naprej in da pišeš jezne forum poste, zakaj še ni Hal-Life 3. Poleg tega gre pač res za čisti spektakel. Skoraj vsako uro se dogaja nekaj drugega, ali uletijo novi sovragi, ali se transportiraš v vesolje, ali bežiš pred kom; ali rešuješ uganko; ali rešuješ platformski izziv (dejansko je veliko skakanja); ali je izziv kombinacija uganke, skakanja in streljanja … Seveda pa je potem tukaj še odličen sound design, za leto 1998 brutalno dobra grafika in še kaj. Ja, seveda je dandanes to samoumevno za marsikatero igro, ampak leta 1998 je to bilo revolucionarno. Povsem zasluženo razglašeno za eno najboljših iger vseh časov, katere kvalitete še dandanes zlahka prepoznaš.

[fauzić]

Hernire reče pred 10 minutami:

Preden odgovorim, disclaimer: Half-Life jemljem kot dobro pop igro, zato mi niti ne uletavaj z nekimi filozofskimi in vzvišenimi najavami. Tisoče ur si pustil v League of Legend, čisto enak scum si kot mi vsi ostali, ali pa še večji.

 

Sedaj pa k odgovoru: Half-Life (1) je meni za leto 1998 povsem transcendetna akcijska znanstveno-fantastična igra. Kot prvo mi je okolje neverjetno dobro zdizajnirano, čeprav načeloma nisem ljubitelj high-tech laboratorijskega orodja. Igra te v svet uvede z dolgo vožnjo z podzemno gondolo, kjer res dobiš občutek, za kako gigantski objekt je, potem pa se sicer linearno a praktično brez prekinitev podaš čez celoten objekt, ko bežiš iz njega. Laboratoriji so zelo dobro oblikovani, zdijo se izjemno življenjski, pač kot kraji, kjer bi dejansko lutali znanstveniki in opravljali svoje poskuse, pač malo idealizirano, kot si neznalec predstavlja laboratorije. Potem en nepozaben trenutek je meni, ko uletijo specialci. Do takrat si v igrah bil vajen nekih brezglavih pošasti, ki so tekle proti tebi in umirale v potokih. Specialci iz HL to obrnejo na glavo, ker so tako inteligentni kot nič pred tem. Skrivajo se za zaklonom, mečejo granate na popolnoma ustrezna mesta, flankajo te – poleg tega pa te pokosijo v strelu ali dveh (pač na normalnih težavnostih, na (very) easy si verjetno Terminator), tako da so stakes tako visoke, kot v gamingu do takrat še niso bile. Da moraš ob vsem tem razmišljati še o sovragih, ki te potegnejo v strop, je še samo dodaten plus. Podajanje zgodbe je sicer odlično, vse je podano v enem shotu, brez vmesnih sekvenc, 20 let before God of War did it first. Zgodba je ravno dovolj mistična, da se vživiš v ta spektakel, hkrati pa te kot kaka prva sezona Losta dovolj naboosta s skrivnostmi, da si želiš igrat naprej in da pišeš jezne forum poste, zakaj še ni Hal-Life 3. Poleg tega gre pač res za čisti spektakel. Skoraj vsako uro se dogaja nekaj drugega, ali uletijo novi sovragi, ali se transportiraš v vesolje, ali bežiš pred kom; ali rešuješ uganko; ali rešuješ platformski izziv (dejansko je veliko skakanja); ali je izziv kombinacija uganke, skakanja in streljanja … Seveda pa je potem tukaj še odličen sound design, za leto 1998 brutalno dobra grafika in še kaj. Ja, seveda je dandanes to samoumevno za marsikatero igro, ampak leta 1998 je to bilo revolucionarno. Povsem zasluženo razglašeno za eno najboljših iger vseh časov, katere kvalitete še dandanes zlahka prepoznaš.

super, hvala. zame mora bit igra nekaj za kar mi je mar. 

max payne je zame presežek v tem smislu. odlične mehanike, odlično vzdušje, spodobna noir zgodba. 

max payne in mafia 1

 

 

 

drugače, mislim da ne razumeš poante league zame. league je zame šport. isto pubg. ne gre za igro, gre za tekmovanje. isto kot basket ali katerikoli drug šport. detajli na low v prvi uri, monitor v 4:3 (cs:go, čeprav nisem nikol bil v cs go ampak to zato ker v tistem času nisem mel kompa za to). zato se nimam za gamerja, lahko pa bi rekel da sem bil competitve gamer. 

 

EDIT: mislite, da je katera igra prišla blizu Mafia po vzdušju?
 

19. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Aktivist Vanč]

Poenostavljaš... Irak-Iran.

[fauzić]

Aktivist Vanč reče pred 1 minuto:

Poenostavljaš... Irak-Iran.

v kakšnem smislu?

[Aktivist Vanč]

Gamer je gamer. Pa nima sploh veze al je competitive al kakršen koli drug.

 

Enako kot je voznik rallya na koncu še vedno tudi zgolj voznik, čeprav na neki točki tekmovalni.

19. november 2023 uredilo bitje Aktivist Vanč

[fauzić]

Aktivist Vanč reče pred 3 minutami:

Gamer je gamer. Pa nima sploh veze al je competitive al kakršen koli drug.

 

Enako kot je voznik rallya na koncu še vedno tudi zgolj voznik, čeprav na neki točki tekmovalni.

velika razlika je. jst recimo pri League nisem nikoli občudoval ali dajal kakršnegakoli poudarka na okolje, na skine, na ... v tem smislu se nimam za gamerja, ker zame game ni bil nikoli užitek, ampak samo ta "competitive nature". 

 

razlika med tem kako nedeljski voznik vidi svojega oldtimerja in kako profesionalni voznik svoje vozilo s katerim dirka (čeprav seveda lahko tudi profesionalni voznik spoštuje svoje vozilo, to ni važno) 

19. november 2023 uredilo bitje fauzo

[Aktivist Vanč]

Ok, se pač ne strinjava. Dovolj dobro zame.

 

lp

[Dejch]

Hernire reče pred 35 minutami:

Preden odgovorim, disclaimer: Half-Life jemljem kot dobro pop igro, zato mi niti ne uletavaj z nekimi filozofskimi in vzvišenimi najavami. Tisoče ur si pustil v League of Legend, čisto enak scum si kot mi vsi ostali, ali pa še večji.

 

Sedaj pa k odgovoru: Half-Life (1) je meni za leto 1998 povsem transcendetna akcijska znanstveno-fantastična igra. Kot prvo mi je okolje neverjetno dobro zdizajnirano, čeprav načeloma nisem ljubitelj high-tech laboratorijskega orodja. Igra te v svet uvede z dolgo vožnjo z podzemno gondolo, kjer res dobiš občutek, za kako gigantski objekt je, potem pa se sicer linearno a praktično brez prekinitev podaš čez celoten objekt, ko bežiš iz njega. Laboratoriji so zelo dobro oblikovani, zdijo se izjemno življenjski, pač kot kraji, kjer bi dejansko lutali znanstveniki in opravljali svoje poskuse, pač malo idealizirano, kot si neznalec predstavlja laboratorije. Potem en nepozaben trenutek je meni, ko uletijo specialci. Do takrat si v igrah bil vajen nekih brezglavih pošasti, ki so tekle proti tebi in umirale v potokih. Specialci iz HL to obrnejo na glavo, ker so tako inteligentni kot nič pred tem. Skrivajo se za zaklonom, mečejo granate na popolnoma ustrezna mesta, flankajo te – poleg tega pa te pokosijo v strelu ali dveh (pač na normalnih težavnostih, na (very) easy si verjetno Terminator), tako da so stakes tako visoke, kot v gamingu do takrat še niso bile. Da moraš ob vsem tem razmišljati še o sovragih, ki te potegnejo v strop, je še samo dodaten plus. Podajanje zgodbe je sicer odlično, vse je podano v enem shotu, brez vmesnih sekvenc, 20 let before God of War did it first. Zgodba je ravno dovolj mistična, da se vživiš v ta spektakel, hkrati pa te kot kaka prva sezona Losta dovolj naboosta s skrivnostmi, da si želiš igrat naprej in da pišeš jezne forum poste, zakaj še ni Hal-Life 3. Poleg tega gre pač res za čisti spektakel. Skoraj vsako uro se dogaja nekaj drugega, ali uletijo novi sovragi, ali se transportiraš v vesolje, ali bežiš pred kom; ali rešuješ uganko; ali rešuješ platformski izziv (dejansko je veliko skakanja); ali je izziv kombinacija uganke, skakanja in streljanja … Seveda pa je potem tukaj še odličen sound design, za leto 1998 brutalno dobra grafika in še kaj. Ja, seveda je dandanes to samoumevno za marsikatero igro, ampak leta 1998 je to bilo revolucionarno. Povsem zasluženo razglašeno za eno najboljših iger vseh časov, katere kvalitete še dandanes zlahka prepoznaš.

HL sploh 1ka je edn redkih FPSjev kjer sem igral vse žive mode zanj v tistih časih. Pa ne govorim sam o MP,  ampak tud SP, še zmer se spomnem, da sm šu v štepca do frenda, k je mel kabl (takrat nas je večina mela še zmer 33.6 ali 55.6 modeme) da mi je zdljal mod Azure Sheep, da sem videl dodatne dele Black Mesa kompleksa in seveda tud dele iz pogleda drugega karakterja iz orginalnega špila. Zato sem tud neverjetnokrat preigral dodatka Opposing Force in Blue Shift (slednji je sicer bil polovičarski in prekratek, sam men je Black Mesa kompleks epski zato sem vsak lore pograbil).  Mi je pa bil pr HL1 največji un WTF?! tistega časa to, da ko se tista nesreča zgodi (takrat FPSji niso mel nič zgodbe oz. zelo malo) in gledaš kera katastrofa se dogaja in kako ti znanstveniki in varnostniki pravjo, da pride pomoč iz strani vojakov, pol pa uletiš tisti del kjer prvič prleti vojak in unga znanstvenika poč pol pa še tebe napade in prav veš kok si fucked. Druga impresivna stvar je pa bil AI, na HARD še danes te pownajo, če si mal zarjavel, mečejo granate, se odmaknejo, če so ranjeni, flenkajo dejansko itd, 2ka npr. je mela občutno slabšo AI. Je pa bil Xen totalno zanič, nikol se ga nism navadil in ga nism sprejel. HL1 sem pomoje obrnil od vseh iger največkrat vsaj 15x pomoje, če ne več, toda xen sem preigral mogoče 2x. Zdaj v Black mesi bom vidu kakšen je tam Xen.

19. november 2023 uredilo bitje Menethil

[Vučko3]

Jaz lahko spilam Monster Hunterja whenever wherever. Mislim, da imam 400ur v Iceborne. 

 

Sicer pa, odigram in dam na stran. 

[atomic]

Singleplayer obrnem in nikoli ne pogledam več. Izjemi sta bili dark souls 3 in bloodborne. 

 

Multiplayer je pač druga zgodba. Te vedno manj igram, ker sem star prdec in moj ego ne dovoljuje, da ga 15 letniki ownajo.

[fauzić]

kar bi mogoče kdaj odigral trenutno je pvp ta nov AOE, samo to zdej ko je mraz in ne morem bit več zunaj

 

AOM je še en game ki sem ga oboževal. 

19. november 2023 uredilo bitje fauzo