Lestvica

Itak da se bojo usral in njihov izgovor bo še naprej "mi ne bomo pred volitvami rušili vlade" kar pravzaprav pomeni da lahko SDS-ovci začnejo streljat na ljudi, pa jih bodo "krščanski" demokrati še vedno podpirali. Težko najt večjega cucka kot je Tonin. On prav uživa v tem da mu nekdo fuka ženo.

Pa je spet doma

To si želiš ker te zadovoljuje misel, da jih bodo na koncu kaznovali volivci, ampak takrat je že prepozno saj je poanta teh laži drugje. Efekt nadaljevanega vpliva napačne informacije je evidentiran psihološki fenomen kjer lažne informacije s svojim vplivom na spomin in tekočo percepcijo učinkujejo tudi po tem, ko jih soočimo z dejstvi. Glavni faktor za to naj bi bilo nelagodje katerega ustvarijo ta dejstva, zato se ljudje raje še naprej oklepajo napačne informacije (za reševanje tega problema se tako uporablja pristope, ki ljudi vodijo v spremembo interpretiranja tega nelagodja). Bolj pomembno je, da preprečujemo, da bi do teh laži sploh prišlo. Naprimer ko se je pojavila napačna študija v Lancetu, da cepiva povzročajo avtizem naslednjih deset let vlade, znanstvena sfera in mediji niso uspeli izkoreninit strahu, 20 let kasneje na začetku te epidemije pa naj bi vsaj delno zaradi tega 33 milijonov Američanov še vedno verjelo v izredno nevarnost cepiv. Zanašanje na napačno informacijo je v obliki motiviranega procesiranja tudi še bolj intenzivno, saj osebna ideologija in vrednote vplivajo na način procesiranja in človek se počuti osebno povezanega s tem, ko informacija potrjuje od prej prisotna prepričanja. Politiki oz. njihovi svetovalci se tega zavedajo.

Vesele praznike

Nimamo pogojev za OLED (temna klet).

MS je posnel dokumentarec o zgodovini xboxa v sestih epizodah (vsaka po cca 40 min) https://www.youtube.com/playlist?list=PL0il2l-B_WwadxfTkK3-NLoYNcQEHdBGO

Ustreznica temu bi bla, pogosto slišano, da so jo ubili tisti, ki zagovarjajo pravico do azila. Da pa gre za ritualen umor zaradi sovraštva od Božiča, je pa imo v neki čist drugi ligi... Bi si pa na nek način želel da furate to in podobne zgodbe. Sploh pred volitvami. Predlagal bi da vam je to osrednja tema in date na plakate in razglabljate o tem na vseh soočenjih.

Bi si kdo želel imeti SLO PS+? 4free... Opa Mraz al neki...

to si do zdej mel točno Viranta, drugih ni, sploh takih da bi meli šanse za parlament ti se sam odloči a si za Janšo al ne, pol pa izberi najmanj slabe glede na to NSi 10.11.2021 "Z ministrom Vizjakom smo se temeljito pogovorili, predstavil nam je svoje razloge za ta pogovor in vsebino, sam sem se pa tudi pogovoril s predsednikom vlade. Po vsem tem minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi," je v oddaji 24ur Zvečer povedal predsednik Nove Slovenije Matej Tonin." NSi 14.12.2021 Čeprav Andrej Vizjak nima njihove podpore, glasov za njegovo razrešitev ne bodo prispevali.

Nimas je. Pa ne mi rect, da kdo dejansko verjame, da ima N.Si dobre gospodarkse ideje lol. Skupaj z SDS so razdelili (v obliki dodatkov, kmalu pa sledijo tudi povisice, mark my words) vec kesa javnemu sektorju in ga celo razsirili kot vse kvazileve vlade v zadnjih 30 letih. Kaj tocno so v tem casu naredili za gospodarstvo? Right, dvignili so prispevke za s.p.je in malo gospodarstvo z idiotskimi ukrepi in pogoji spravili prakticno na kolena. Pol so kupili se en avion. Stranka, ki bi ji res zaupal finance in gospodarstvo lol. Pac, samo zato, ker imas program, ki se dobro bere se nisi resna stranka. Sploh, ce potem pac delas kar rece Jansa.

Clovek se je ga nafukal, edino prav. Edino kar je tu spornega je glasbena izbira.

Ma pustite BuDija, ker po svoje je revež. Blagor ubogim po duši, saj njihovo je Nor(išk)o kraljestvo. Zahtevat odgovornost od nekoga, ki mu ni bila vcepljena, je brezupno. To more sam spoznat. Taki pozivi sam še bolj pahnejo nezrele osebke v defenzivo in itak da pol volijo stranko, ki deluje tako kot oni sami.

Ukinejo naj tudi vse inštrukcije voznikom po radiu ter neskončne debate.

Nč več jokanja

Sklepam da želiš volit liberalce, torej ti je safe bet SAB ali LMŠ. Gospodarsko so desni (isti neoliberalizem kot NSI ali SDS praktično), kulturno pa pač bolj progresivni. To niso zares leve stranke kot se jih hoče opisat - te delitve levo desno v našem političnem prostoru so čist zgrešene.

naredi platino in zraven se odpri vrata za Penetrator armor. uzitek zagotovljen

Rayman Origins free

Jaz sem za njih volil, ker je zgledalo, da imajo ekonomsko malo bolj desen program in sem upal, da bojo sli v vlado z levimi. Ampak kokr se oglasujejo, da so povezovalna stranka, da je ze rahlo cringe, te teznje po sodelovanju nisem videl pri pogajanjih s šarcem, pa ne verjamem, da bi pojedli pol tok dreka, kot ga zdaj.

Tbh od desnih N.Si ostaja najbolj normalna stranka. Konkretno so v bistvu full time klovni, Povežimo Slovenijo so #2 full time klovni (lmao liki ala Andrej Čuš in Franc Kangler v stranki, a so resni ), razni DOM itd. so versko in nacionalno blazni .. Od verjetno garantiranih za dobit stolčke tako ostane samo N.Si, za gambling mode pa bi ti najbrž najbolj sedla Dobra Država, samo malo dvomim v uspeh. Polurkaj njihove Twitterje itd., če ti sedejo. Se mi pa zdita N.Si in Dobra Država trenutno nekako edina normalna izbira za desnega volivca. S tem, da N.Si je konkretno cucked, Dobra Država pa še daleč od parlamenta ...

https://kotaku.com/playstation-4-jailbroken-exploit-may-work-on-ps5-too-1848208755 However, a PS5 version has not yet been created, in part due to the lead dev not yet having a PS5. Relatable. dang

Men je bil ta zadnji Forspoken gameplay demo kr neki. Dejansko vsakič ko pokažejo nov trailer igra zgleda slabše in manj zanimivo ko prej.... Tko da glede te igre nimam nobenih pričakovanj več in me lahko samo še pozitivno presenetijo.

Kaj na to temo pravi Mirsad iz Švice. Škandalozni bazar v Abu Dabiju https://miranalisic.com/skandalozni-bazar-formule-1-v-abu-dabiju/ Pravzaprav se ni moglo končati drugače. Letošnja formula 1 je zaznamovana s škandali, predvsem je šlo za dirkanje med Lewisom Hamiltonom in Maxom Verstappnom, a glavni krivec ostaja FIA oziroma direktor dirk formule 1 Michael Masi. Dobri dve leti sta minili od nenadne smrti Charlieja Whittinga, dolgoletnega direktorja dirk formule 1, bilo je tik pred dirko v Melbournu. Masi je prevzel nehvaležno nalogo dobesedno čez noč, a v večeru Abu Dabija je postalo dokončno jasno, kar smo slutili že zadnjih nekaj mesecev, Masi namreč ni kos svoji nalogi. Vsaj pri meni je sodu izbilo dno že njegovo ravnanje v Džedi v Savdski Arabiji, ko se je s člani moštev Red Bull in Mercedes kot na kakšnem orientalskem bazarju pogajal o morebitnem izgledu štartne vrste po prekinitvi dirke zaradi nesreče. Pravila v formuli 1 so jasna in ne dopuščajo pogajanj. Finale v Abu Dabiju in Masijeva popolna izguba kontrole nad dogajanjem med dirko v zadnjih krogih, je le še potrdila dejstvo, da ima FIA resen problem s svojo verodostojnostjo in tem direktorjem. Žal se je to zrcalilo letos vso sezono v dvoboju Hamilton – Verstappen, v katerega je FIA na koncu posegla s tako eksplozivno mešanico zmede, neznanja in površne arbitrarnosti, da Michael Masi ne bi smel voditi niti ene dirke formule 1 več. Vsi imamo svoje simpatije med dirkači. Nekateri ste letošnjo sezono navijali za Maxa Verstappna, drugi za Lewisa Hamiltona. Oba sta hitra, odlična in brezkompromisna dirkača. Pri Verstappnu gre žal za še nekaj. Ne zna izgubljati. Vsak centimeter steze je vedno njegov, če ne more drugače, tekmece kot keglje izriva s steze, potem pa se ponavadi čudi kaznim in neverjetnim odločitvam vodstva dirke in komisarjev. Do Verstappna so bili komisarji, še bolj pa vodstvo dirk letos zelo prizanesljivi. Po moji oceni bi si zaslužil vsaj eno ali dve diskvalifikaciji, saj je občasno večkrat na isti dirki ponavljal nedovoljene manevre. Res je, lahko rečete, pustimo dirkačem dirkati. Brez veliko omejitev. Veljam za podpornika takšnega dirkanja. A formula 1 ima na žalost zelo jasna ter razvejana pravila, kaj je na stezi dovoljeno, še bolj natančno pa je določeno, kaj je prepovedano. Dokler so pravila takšna, jih je potrebno upoštevati. Tu je Hamilton mnogo boljši. Ima več izkušenj, verjetno pa ima tudi nekoliko drugačen značaj. Hamilton dirka ostro, a se mnogo bolj drži pravil, ki jih je FIA postavila za dirkanje v formuli 1. Zelo težko bi mu letos očitali omembe vredno število dirkaških prestopkov ali prekrškov med dirkami, tekmecem, tudi Verstappnu, je puščal dovolj prostora, da so vedno ostajali na stezi… Pri Red Bullu so imeli smolo, da je zadnjih nekaj dirk Mercedes prišel na dirke z novo različico svojega motorja in prednost je bila spet na Hamiltonovi strani. Verstappen, ki je večji del sezone vodil, se je s tem težko sprijaznil. Če sem malce bolj oster, ni se mogel sprijazniti. In začel je znova v večjem številu početi umazanije na dirkališču. Najprej Interlagos, ko je zrinil s steze Hamiltona in ostal pri tem nekaznovan, potem vsaj trije podobni manevri in celo namerno zaviranje med varnostnim avtomobilom v Džedi, kjer sta s Hamiltonom trčila… Še nekajkrat je tekmeca dobesedno pospravil z idealne linije, a zgodilo se mu ni nič. No, skoraj nič. V Džedi je dobil smešnih 5 sekund kazni. Toda, ostro dirkanje med tekmecema za naslov prvaka moramo pričakovati, tudi njuna različna karatkerja, vzgojo in še marsikaj, kar sta na stezi pripravljena početi… Tudi to, za kakšno ceno to počneta eden ali drug. Mnogo bolj nerazumljivo in neprijetno pa je, da FIA kot skrbnik reda in pravil v formuli 1 ni kos temu dogajanju na stezi. Predolgo bi bilo, če bi pisal o vseh letošnjih zapletih, zato naj ostanem pri zadnji dirki v Abu Dabiju. Napetost je bila na višku, Verstappen je dobil kvalifikacije, vedeli smo, da bo štart pomenil vsaj polovico odločitve o prvaku. Hamitlonu je štart uspel odlično, prehitel je Verstappna in v vodstvu ostal vso dirko. Ves čas je vodil s tremi, šestimi ali celo desetimi sekudnami prednosti. Pri Red Bullu so napeli vse sile, da bi ga onemogočili, najprej s Sergiom Perezom, ki je dva kroga slalomiral po stezi in Hamiltona zadrževal za seboj, tako ga je Verstappen skoraj ujel. Potem s postankom za nove gume med virtualnim varnostnim avtom, da bi morda presenetil Hamiltona, a ni šlo. Ko je pet krogov pred koncem dirke Latifi trčil v zaščitno ograjo, je bil Hamilton v bistvu že svetovni prvak. Le še odstop zaradi tehnične okvare bi mu lahklo odvzel naslov prvaka. Imel je več kot 12 sekund prednosti pred Verstappnom. Red Bull je bil na stezi v Abu Dabiju športno poražen. Iz izkušenj, imam jih nekaj, ugotavljam, da pomeni varnostni avto zaradi nesreče dirkalnika manj kot pet krogov pred koncem dirke skoraj praviloma to, da se bo dirka končala brez ponovnega dirkanja. To je seveda vedel tudi Michael Masi. Ko je moral zaradi razbitin Williamsa na stezo poklicati varnostni avto, je imel dve možnosti. Napovedati ekipam, da bo dirke konec za varnostnim avtom, to je bila slabša možnost. Ali reči, da se bo dirka v vsakem primeru, vsaj v zadnjem krogu, še nadaljevala. To je bila boljša možnost. Zakaj bi moral to napovedati? Ker je v tem primeru nedopustno vplival na potek dirke in posledično naslov svetovnega prvaka. Masi je žal ostal sprva tiho in vodilni Hamilton je ostal brez izbire. Moral je ostati na stezi, saj bi v primeru, če bi se dirka končala za varnostnim avtom, on pa bi odšel v bokse po nove gume, kar sam zmago in naslov prvaka prepustiti Verstappnu in Red Bullu. Ker je Hamilton ostal na stezi in zaščitil položaj vodilnega, je imel drugouvrščeni možnost izbire vodilnega. Videl je, da je Hamilton ostal na stezi, torej če se bo dirka končala za varnostnim avtomobilom, ni imel več kaj izgubiti. A kaj, če se ne bo? V tem primeru bi mu nove gume odločilno pomagale, da premaga Hamiltona, ki si ne sme dovoliti več oditi v bokse po sveže, nove gume. Verstappen je tvegal, šel po nove gume in s tem med Hamiltona in sebe dobil še pet tekmovalcev, ki so zaostajali za krog. Umaknili so ostanke williamsa, pospravili karbonske delce s steze, posuli stezo s prahom, da so skrili oljne madeže in do konca sta ostala po vsem tem delu le še dva kroga. Vsem, ki dobro poznajo pravila, je bilo jasno, da bo dirke tako konec za varnostnim avtomobilom. Za ustrezen proces, da bi še dirkali v skladu s pravili, je zmanjkalo časa oziroma krogov. To je sprva podkrepil tudi direktor dirke Michael Masi, ki je javnost obvestil, da za krog zaostali dirkači ne bodo smeli prehiteti varnostnega avta in se vrniti na začelje istega kroga z vodlinimi. Dirke je bilo v tem trenutku de facto konec. Dodatno zmedo je Masi povzročil, ko je tik za tem napovedal, da se bo dirka vseeno v zadnjem krogu nadaljevala. Z vsemi temi zaostalimi dirkači za krog med Hamiltonom in Verstappnom. Tudi v tem primeru je bilo jasno, da Verstappen v enem krogu ne bo mogel prehiteti vseh teh petih dirkačev, ujeti Hamiltona in ga še prehiteti in pod temi pogoji je bilo dirke prav tako de facto konec. Strategi Red Bulla so Masija takoj opozorili, da bi bilo takšno dirkanje proti pravilom in Masi je nekaj sekund kasneje spremenil svojo odločitev ter odločil, da se mora teh pet za krog zaostalih avtomobilov, ki so med vodilnima, pospešeno odpeljati mimo varnostnega avta v isti krog z vodilnim, ostali pa ne, ker za to ni več časa. Ob tem je dodal, da se bo ob koncu istega, predzadnjega kroga, varnostni avto vrnil v bokse in dirka se bo nadaljevala. Mercedesovi strategi so ga opozorili, da je tudi to mimo pravil, a jim je Masi odgovoril, saj si vendarle vsi želimo dirkanje. Res je, toda Masi je pozabil, da si vsi, razen morda udeležencev tega dvoboja, želimo dirkanje, ki je športno, fer in v skladu s pravili. In kaj bi bila druga, mnogo boljša, bolj pravična in edina sprejemljiva možnost za Masija v tem primeru? Kar je sledilo, smo torej videli. Hamilton z več kot 40 krogov starimi in obrabljenimi gumami ni mogel za seboj zadržati Verstappna z novimi mehkimi gumami, ki je tako prehitel Hamiltona in zmagal ter osvojil svetovno prvenstvo. FIA je vsaj dvakrat v teh zadnjih krogih povozila svoja pravila, saj si je želela dirko končati z dirkaškim spektaklom in ne za varnostnim avtomobilom. S tem se strinjam. In Masi je imel, če je želel dirko končati z akcijo na stezi za to tudi mnogo boljšo in povsem legalno možnost. Ko je manj kot pet krogov pred koncem dirke moral na stezo poklicati varnostni avto, je imel priložnost izobesiti rdečo zastavo in prekiniti dirko. In utemeljitev? Zaradi premalo časa, ki ga je še ostalo, da bi se dirka lahko nadaljevala pred koncem in ker vsi želimo športen in dirkaški konec dirke, bi se lahko povsem svobodno odločil za rdečo zastavo. V tem primeru bi tekmecema za zadnjih nekaj krogov omogočil enake pogoje, torej oba bi lahko zamenjala gume. Res je, Hamiltonova prednost 12-ih sekund bi šla po zlu, a to je običajna cena, ki jo vodilni dirkači pač plačajo v formuli 1, ko gre na stezo varnostni avto ali je dirka prekinjena. S tem bi se vsi strinjali. Tudi stoječi ponovni štart bi bil več kot dovolj veliko darilo Verstappnu. Ko bi še bolj temeljito pospravili mesto nesreče, bi se torej dirka s še štirimi krogi do konca nadaljevala. Prvi krog bi odšteli za ogrevanje, vsi skupaj pa bi doživelii še tri kroge pravega dirkanja. Verstappen bi imel legitimno možnost poseči v dvoboj za zmago in naslov prvaka. Če bi ga osvojil brez prekrška, kar je pri njemu sicer težko, in prehitel Hamiltona na stezi, ko bi imela oba enake pogoje, bi postal svetovni prvak brez madeža. Madeža, ki je sicer mnogo bolj osramotil mednarodno zvezo FIA, prvenstvo pa ob tem še ni dočakalo svojega konca. Razumljivo je, da se bo Mercedes v tem primeru pritožil na odločitev komisarjev FIA, ki so protest Mercedesa sicer zavrnili, ob tem pa priznali, da se je direktor dirke Michael Masi le deloma držal pravilnika o varnostnem avtomobilu. Prav ta trhla in nedosledna utemeljitev komisarjev bo na koncu odločilna za razplet letošnjega prvenstva. Na prizivnem sodišču, kjer bodo komisarje zamenjali pravniki in pravi sodniki, bo ta dirkaški bazar, ki si ga je privoščila v Abu Dabiju mednarodna zveza FIA zelo težko upravičila. Masijeva usoda direktorja dirk formule 1 je verjetno že zapečatena, škoda pa bi bilo, če se bo usoda svetovnega prvaka še enkrat odločila na sodišču in ne na stezi. Toda, ne razumite me narobe, še bolj škoda bi bilo, če bi takšno nesprejemljivo ravnanje FIA v zadnjih krogih dirke v Abu Dabiju ostalo brez odziva in kazni. Verstappnovi navijači se zagotovo ne bodo strinjali, a pravi in edini športni prvak letošnjega leta je Lewis Hamilton – nenazadnje tudi zaradi dejstva, kako športno in dostojanstveno je sprejel ta poraz – ki ga je s svojimi nedopustnimi dejanji povzoročila FIA in direktor dirk formule 1 Michael Masi.

i5 je lahko 2600k ali 11600k, isto Ryzen 7, je lahko R7 1700 ali R7 5800x. Potem je tukaj odvisno še od mnogih drugih spremenljivk, kot katere igre igraš, kakšen je monitor itd...

To pa jest ne vem, kdo je ta človek. Samo vem, da je nejcenejša na bolhi 400€

Pa saj resno dvomim, da ljudje, ki bi volili "za družbene zadeve čisto leve", samo da so "gospodarsko desni", zares obstajajo v nekem hudo visokem številu . Najprej so izjeme posvajanje otrok s strani gay parov, ko pa se malo pogovarjaš, pa najdeš še 140 drugih edinih izjem .

Ne seri Doro je

Čez par let bodo grafične sam še na leasing

DS2, Zafumiranega sem sčizal potem pa gospoda s katano, vse na easy mode, zdej je pa Sveto mesto na vrsti...

mnja, ostalo je za spastike k igrajo samo From Software špile (nič narobe s tem), js bom zdej še malo casual igre nažigal (Uncharted 4) preden grem spet Bloodborne, ampak kar NG+ z istim likom, jebeš sprobavat

Ma men so druge klase nezanimive. Oz. tko bom reku. Jaz sem nezanimiv, k mi je vedno kul igrat izključno melee power builde.

Jaz pa imam sedaj obraten problem. Odkar sem začel igrat SoulsBorne igre, mi je vse ostalo tako dolgočasno, da me takoj mine volja. Fuck you Miyazaki.

Men se zdi, da je tole lep primer cherry pickinga, sam ajde, mogoče se motim in bo Forspoken res povsod izgledal takole. Sam po moje se ne motim.

Men dejansko je ker štorija se mi je zdela dejansko kul ampak tud na najlažji težavnosti nisem uspel igrat dlje ko par ur po tistem ko sem imel poln kufr zanič combata. Pa to rečem jaz ki mi je melee combat najboljša stvar v igrcah... Holy fucking shit kako lahko to igro obrneš 2x ne zmoreš pa preigrat nobene soulsborne igre? Evo to men res nikol ne bo jasno.

To je super sam hudo mi je za mefija k bo razočaran ko dokumentarc ne bo dobil oscarja za najboljši film.

Glede na to, da sta PS5 in XboX Series X/S že konkretno zunaj, zadnji pravi hit CyberPunk 2077 pa zelo očitno še ni v optimalnem stanju, se mi zdi pravi čas, da se mal razpišemo o top špilih na PS4 in XboXOne. Torej o igricah zdaj že prejšnje generacije, ki jih upate priporočiti skoraj vsakemu in ki so vam osebno najjače. Ker sem lep in pameten (in ker imam neskončno rad lepo urejene lestvice in sezname), bom dodal pri mojih top špilih še slike škatel in ocene, sweet baby boy! Pa mislim, da v 15 letih še nisem napisal tako dolgega posta kot bo tole IMO je bila generacija noro dobra, bombe so letele po faci na polno in iz vseh strani, kljub temu, da so bili določeni žanri slabše representani (najbolj me pečejo arkadne dirkačine). Na polici imam +40 igric iz te generacije. Brutal letina. Torej, moj Best of the best aka Polica te generacije izgleda takole: [83] Abzu PS4 verzija Journeyja, kjer je puščavo zamenjal čudovito lep podvodni svet. Žal indy scena ni več ista kot je bila pri izidu Journeya - ta segment gaminga je vmes dobesedno eksplodiral in posledično tudi nek mini swimming simulator z ekološko noto niti slučajno ne zadane tako močno, kot je svoj čas Journey. Ampak še vedno, lušten špilček, nej mu bo. [83] Nier: Automata Yoko Tarov zelo alternativni način storytellinga se joina z Platinum games B ekipo. Rezultat: za Platinum standarde zelo povprečen hack n slash, za open world standarde obupno prazen in dolgočasen svet, ampak s cool liki, odfukanim svetom, super muziko in pa predvsem totalno alter pristopom k pripovedovanju zgodbe. Ki čisto na novo zastavi koncept replayabilityja. Zaradi tega tudi špil IMO spada v Best of kolekcijo. [84] Hellblade Ninja Theoryjeva študija shizofrenije skozi igrico o konkretno zmešani keltski bojevnici. Baje da boleče realistično prikazana shizofrenija, ki jo kot igralec doživljamo skozi trippy vizuale in pa predvsem skozi top 3 zvočnih ozadij / efektov te generacije. Igrica je sama po sebi linearna hoja od točke A do Bin tudi gameplay je bolj tak v stilu Božo Kos ilustracij, dejansko gre za walking simulator... ampak si zaradi totalno drugačne tematike, hude produkcije in prezentacije pri meni zasluži svoj spot. [84] Nioh 1 in 2 Team Ninjin čizfest, ki zmiksa Soulse, Ninja Gaiden, Diablo in kolut kozjega sira. Super akcija in konkreten izziv od špila, tudi carski B-ninja liki in zgodba, žal pa orenk nenavdahnjene sobe in ful repetitivne misije. Ampak še vedno Polica material za hacknslash in Ninja Gaiden fane IMO, takih quick & dirty akcijad ful manjka. Če bi pa še letele glave, roke in noge, bi bil pa špil še za kako točko boljši Prvi del ima boljšo zgodbo in like, drugi pa še boljšo akcijo in bolj raznolike sovražnike. [84] Devil May Cry 5 Konkretno pofavlan DMC (sploh v primerjavi z izjemnim, ampak svinjsko starim DMC 3), ki pa ga dvigne noro globok in ambiciozen borilni sistem z nepredstavljivo variabilnostjo likov: trije liki, ki so v igrici, so si po gameplayu tako drugačni, da bi povsod drugje lahko imeli glavno vlogo v svojem špilu - v DMC 5 pa so gladko vsi enem delu, yolo. Pač ne bomo plačali level dizajnerjem in bomo ves keš fuknili v game mechanics. Must have za hacknslash fane, ne toliko must have za vse ostale. [85] Yakuza 0 Extremno čizerska in zelo posebna, zdaj že orenk legendarna japonska serija Yakuza IMO rabi vsaj en del na polici vsakega pravega SP fana špilov, in Zero je baje najboljši (drugih nisem igral). Težko opisljiv semi-open world insanity od špila, kjer v enem trenutku plotaš umor vrhovnega šefa yakuze, naslednjo sekundo pa z buddyjem igraš minigame karaok. Čez pet minut se tepeš s tridesetimi gorilami in jim na glavah razbijaš čajnike z vrelo vodo, v naslednji misiji pa pomagaš 11-letnemu fantku kupovati porno revijo v trgovini. Pač kot rečeno, a must play roba [85] Control Remedy fantje in dekleta so malo preveč gledali Twin Peaksa in lurkali po conspiracy subredditih: razultat je carska in totalno čudna paranormalna akcijada Control. Pač Remedy špil kot Remedy špil, fenomenalen shooting in trippy vizuali, tukaj združen še s top tier lorom in svetom okrog tebe. Fiziko ima tudi kar cool narejeno. Žal se začne vlečti, špil te kar malo izgubi proti drugi polovici, ampak je še vedno hud naslov. [85] Wreckfest Carska razfukaška sim-arkada, ki kar poka od ljubezni devov do žanra. Razfukaške dirke in eventi v igrici so čisti užitek, fizikalni model je odlom, pač res uno pure joy & happiness od dirkanja... hkrati pa ima špil celo kar orenk kariero in dejansko zaklenjen content (!!!), za katerega se moraš potruditi, da ga dobiš (ojoj kako entitled in elitistično od avtorjev, jaz bi imel pa vse takoj, 32/100 do not play). Edina SP dirkačina, ki sem jo igral to generacijo in ki jo brez problema postavim na polico. [85] Uncharted: The Lost Legacy Gnusnejša mlajša sestra od Uncharteda 4, ampak še vedno več kot vredna igranja za fane žanra. Grafika je še vedno huda, akcija super, lokacije zanimive, kaj še rabiš. Pač tudi Naughty Dogov B team, sestavljen iz žensk, grbavcev in demokratov, naredi z levo roko špil, ki se še vedno podriska na vse ostale linearne akcijske tobogane. [85] Streets of Rage 4 Zelo uspešen (tudi prodajno) poskus obuditve fosiliziranega beatem up žanra in IP-ja. Igrici naredi krivico na nek način posiljen campaign mode, ki ti poskuša približati sicer ekstremno hardcore igrico z neskončnimi continueti in različnimi help modi, ampak ti, kar se tiče končne izkušnje, dejansko poslabša špil. Arcade mode, torej samo igranje z enim žetonom, je pa faking odlom, saj ima igra fenomenalen borilni sistem, hudo akcijo, odlične lokacije in top glasbo. Ampak ja, še vedno je pa "samo" čisti beatem up špil, tako da ni ravno za vsakogar. [85] What Remains of Edith Finch IMO najbolj hipsterski špil na moji polici, desno od njega je anal lube in podpisan Goat mug. Ultra kratek in popolnoma linearen indijanec - walking simulator, ki pa odlomi s ful svežimi pristopi h gameplayu in zanimivo zgodbo. Dobesedno vsaka "sekcija" igre se igra drugače in tudi poskuša ufurati gameplay mehaniko, ki na nek način sledi narativi v špilu. Ful cenim eksperiment in dejstvo, da je končni izdelek čisto legit špil, čeprav zelo kratek. Ampak spet, dosti alter roba. [86] Nex Machina Še en poskus revivala crknjenega žanra (bullet hell / shooter), ampak žal komercialno zelo neuspešen. Škoda, ker gre za res dober primerek. Tight kontrole ko moja rit pri 15ih, kul visuali, dobra muzika, zajeban ko pes. Evo za to pa nimam skilla, da obrnem na arcade mode oz. brez continuetov. Poleg tega da gre za odličen špil je to tudi zadnji Housemarqueejev tradicionalni shooter, preden so prešaltali v hopefully bolj komercialno uspešne vode 3rd person shooterjev, tko da še en razlog več, da se vsaj sproba. [86] Snowrunner Mega random open world igrica, kjer s tovornjakom izvajamo popolnoma yolo misije, za kere se vsakič vprašaš, kaj da fak ti to sploh igraš (privleči hlode iz kraja A v kraj B, pripelji vremensko postajo na vrh hriba, potegni 50 tonski kamion iz blata, pripelji 100 ton cementa v cementarno itd)... ampak je res hud hud špil. Carski tovornjaki za prave moške, brutalna težavnost proti kateri izgledajo Dark Souls 3 ko otroški vrtec, nobenega ubisoft fetch quest bullshita, carski filing blata, snega in driske po šipah, tri ogromne regije v osnovni verziji špila (in še ene deset drugih v DLC-jih, ki jih žal ni na disku)... To je to. [86] A Plague Tale Zelo cool miks walking simulatorja in linearne akcijade tipa Uncharted, kjer v od kuge razfukani srednjeveški Franciji sledimo dogajanju okrog deklice in njenega bratca, ki ga na vso moč želi dobiti v roke (ultra evil in v res cool outfitih) inkvizicija. Lepa grafika in art dizajn, par hudih scen (zelo dark), lepo vleče, pač all in all jako luštna AA pustolovščina in eno lepših presenečenj. Asobo is going places, najprej tole potem pa še jeben MS Flight Simulator 2020, fantje in punce pijejo pravi francoski šampanjec, takega za 200 €, ne nek jabolčni nelicenčiran shit. [87] Divinity: Original Sin 2 Vrhunski top-down FRP in Larianov finalni test, preden so jim zaupali v izdelavo Baldurs Gate 3. Mega deep combat, multibranching z nikdar videnim vplivom na zgodbo in razplet, true role-playing... Kar se tiče prostih rok D:OS seriji IMO še zdaj nič ne pride do kolen. Če dobijo za BG 3 samo enega napol sposobnega editorja, ki bo preveč zagrete zaposlene s škornjem v jajca, ko bodo hoteli stlačiti še tristoti quest v prvi dve mapi, imamo potencialnega GOTG kandidata. Ampak do takrat bo pa D: OS 2 tudi čisto cool. [87] Hitman Carsko rebootana legendarna Hitman franšiza. Nekaterim hardcore old school igralcem je igrica prelahka oz jim ne sede - meni kot stealth casualcu je pa zakon. Cool settingi, cel fuk sandbox igračk in situacij, s katerimi lahko ubijemo tarče, ma cel vajb špila je ful kul. Upam, da po izidu zadnjega, tretjega dela na začetku 2021 izide kakšen Hitman Trilogy GOTY edition, bom z veseljem kupil. [87] Doom Eternal Še dodatno naviti Doom, ki večino stvari iz Dooma 2016 dvigne za še eno stopnjo. Še več sovražnikov, še bolj agilen lik, še večja razfukancija, še bolj moški protagonist - in še večji odmik od tradicionalnega shooterja v, ne vem, FPS meets THPS / Super Mario Konec dneva mi je ta 3D platforming twist v kombinacijami z jolly roger mavričnimi barvami manj sedel kot mi je bolj "zemeljski", bolj klasični Doom 2016, ampak vsekakor gre še vedno za epic špil. Če ne drugega tako moškega protagonista ne vidiš vsak dan oz vsako desetletje. [87] Deliverance: Kingdom Come Royal Edition Carski "ultra-realistični" (no ja, še vedno lahko dobiš s sekiro po glavi in preživiš) euro trash RPG, postavljen v srednjeveško Češko, kjer si kot preprost kovačev vajenec vržen v nevihto spletk, zdrah, merjenja moči plemičev in vojne. Že samo side questi so vredni igranja špila (ne vem kje drugje še lahko vidiš quest, kjer moraš pobrati repo z vrta, odnesti hladno pivo očetu ali iti v rudnik po delavca Jozsefka, s katerim bosta šla potem skupaj kupit hlače), dejansko pa je špil tudi v vseh ostalih pogledih legit FRP. Svet je ogromen in povsem odprt (dokler te ne ubije kakšen mitski nasprotnik v obliki pijanca z nožem ali dveh muslimanov s sulico), imaš relativno proste roke pri opravljanju questov, lika lahko razviješ v par smeri, okolje je tako jebeno kmečko kot da si v Sloveniji... Dosti must play naslov za vse RPG fane imo. [88] The Last Guardian Uedin špil, ki se ga je najprej čakalo ko drugi prihod Kristusa, potem se ga je po XY preteklih letih čakalo malo manj, potem še malo manj, potem ko se je skoraj pozabilo nanj smo dobili pa dejansko top, čeprav zelo janky špil v nezgrešljivem Ueda stilu. Razpadajoče razvaline, ki jih prerašča narava? Check. Weird ass protagonist, ki ga ne razumeš pol kurca? Check. Spoznavanje lora in zgodbe preko okolice? Check. Grajenje odnosa s friendly NPC-jem? Check. Konec, ki ti iztrga srce, se nanj poserje in ti ga zarije nazaj v rit? Check. Gnusni nadzor lika gor ali dol, igrica je odlična. [88] Until Dawn Ultra zabavna popcorn grozljivka, po zvrsti nekakšen miks med walking simulatorjem, QTE-ji, detektivsko družabno igro in grozljivko. Kljub namenoma trashy likom, trashy dialogom in overall trashy vibe-u špila ima zadeva hudo produkcijsko vrednost (še danes izgleda igrica zelo lepo) in se igra ko pesem. V igrici spremljamo zgodbo gruče najstnikov, ujetih v gorsko kočo s poblaznelim morilcem in na nas je, da s svojimi odločitvami zadevo sfuramo tako, da preživi čimveč folka (ali pa čim manj - igrica se ne sekira preveč niti če nam vsi pocrkajo). Top tier izbira za one-nighter preigravanje še z dvema frendoma. [88] INSIDE Linearna srhljiva pustolovščina studia Playdead. V igrici kontroliramo pobeglega fantka brez imena, ki ga je skupina ljudi očitno ugrabila, in se prebijamo čez čedalje bolj čudne in neprijetne conspiracy-powered okoliše. U iber zamorjeno vzdušje, podajanje zgodbe skozi okolje, cool puzzli, vse štima. Noro kvalitetno narejena igrica, ki kar poka od skrivnostne evil atmosfere in top produkcije, ki se konkretno prebije v AAA tier. Vrhunski indy špil, ker se tega "žanra" tiče Playdeadu ni para. [88] Cuphead Brutalno zajeban boss-rush indi špil, ki je z leti postal sinonim za zajebano igrico. Z razlogom - praktično od prve sobe dalje ti špil porine v rit štil od lopate in te prisili, da se dobesedno na pamet naučiš vse bosse in vse prepreke v run & gun sobah, če hočeš iti naprej. Nekaj bossov (roža, troglavi zmaj, diceman, devil) je tako zafukanih, da si najprej 100% ziher, da je to to, da si zdaj pa res dokončno zaključil... ...samo da se potem spet vrneš, se nadrkaš bossa in greš dalje jebat ježa Igrica ima poleg legendarne težavnosti tudi legendaren 1920 cartoonish videz in res carske komade iz iste ere, na srečo pa se tudi igra ko pesem - tvoj lik ima proper majhen hitbox in nadzor je oster kot britev, vsaj to. [89] Resident Evil 7 Reboot legendarne serije, tokrat v prvi osebi. Zombije, španske fanatike in pobesnele zamorce zamenja fuknjena hillbilly družina v ameriškem deep southu, ki na svojem posestvu sredi močvirji dela gnusne eksperimente. Dejansko FPS pogled funkcionira čisto OK, celo preveč OK - špil je grozen ko prasica, mogoče je najbolj grozen RE ever. Malo sicer zamorijo random nesmrtni sovražniki iz glavne družine in precej enolični "molded" nasprotniki, ampak pod črto je pa špil res proper petarda, kjer določenih delov (klet, hiša za goste) zaradi grozljivosti praktično ne moreš igrati sam v temi. Pa še GOTY edicija obstaja z vsemi DLC-ji na disku - obvezen nakup! [89] Shadow of the Colossus Remake klasičnega Uedinega špila iz PS2 ere. Igrica ne premore več tako brutalnega majgerija v jajca kot ga je 15 let nazaj, ma še vedno je čudovita in zelo tragična igrica. Ki zdaj celo teče nad 15 fps [89] Death Stranding Kojimin solo projekt, v katerem smo spoznali, da je Kojima u bistvu samo najdražji hipster vseh časov, ki bi rad delal weird indy projekte, se kazal v javnosti in ga hangal s holywoodskimi igralci. Kljub temu, da mi gre lik konkretno na kurac, je treba priznati, da je Death Stranding dober špil. Ker čeprav je špil dejansko simulacija oboroženega poštarja / DHL-jevca, mu nekako uspe pričarati super vzdušje, igralnost je odlična (kar je imo nor dosežek glede na "žanr"), pokrajina je spookil, zgodba je prijetno weird, igralci so pa itak top tier. In špil kot celota faking deluje. Pa ogromen plus je, da je bil Kojima za razliko od žalostnega MGS 5 očitno popolnoma fokusiran in ga ni odneslo all over the place - kar je želel narediti je naredil. Enim je izdelek čuden, enim slab, enim life-changing, meni je pa zelo dober [89] Tetris Effect Kaj narediš, če daš 40 let staremu špilu trippy ozadja in glasbo, ki se spreminja glede na hitrost padanja kock? Še vedno odličen zimzelenšpil, ki paše na vsako Polico Pač ja, zadeva je faking tetris, nič več nič manj. Ki pa je v navezavi s top predstavitvijo še vedno dovolj dober špil, da te nabije na zic dokler ga ne obrneš vsaj na normal. [90] Outer Wilds Top indy pustolovščina/raziskovalščina, v kateri s precej simpatičnim alienom prvič poletiš v vesolje... ...kjer odkriješ, da bo v 22 minutah konec tvojega osončja zaradi supernove sonca. Igrica se nato odvija v 22 minutnih loopih (vsakič ko je konec osončja oz ko umreš, se znova zbudiš 22 minut nazaj v času) in na tebi je, da ugotoviš, kaj se dogaja, zakaj se to dogaja in kaj lahko narediš, da uničenje preprečiš (če sploh lahko). Nobenega inventarja, nobenih skillov, ničesar - edino, kar imaš, so zapiski in tvoje čedalje boljše poznavanje okolja, zgodovine in logika sveta okrog tebe. Brutalno deep špil in hkrati hvalnica raziskovanju. Škoda, da sem preneumen, da bi ga obrnil [90] Monster Hunter: World Capcomov glavni moneymaker to generacijo in tudi dejansko vrhunski špil z dovolj contenta, da ga v nekem normalnem tempu igraš nekaj let 5.000 različnih monsterjev, 250+ različnih orožij, 30.000 armor piecov, epic battli ki skrijejo celo Dragons Age 2 razfukancijo, natančen gameplay, raznoliki pristopi k bojevanju glede na orožja, mačke, ni da ni. Ne bom se delal preveč pametnega, ker se z "endgame" contentom nisem ukvarjal (torej sem verjetno videl kakih 5% špila), ampak to, kar sem videl in igral, mi je bilo top. [90] Doom ID-jev fenomenalni reboot je vsem odtrgal jajca in spustil čelno tudi največjim dvomljivcem, ki so si ga zadnjih 20 let drkali na razne remixe in razširitve originalnega Dooma in Dooma 2. Brutalen, hiter, krvav, svinjsko nasilen, z ravno pravo mešanico old school resource managementa in kompleksnih map ter new school bombončkov (gory kills, skill tree itd) je popucal z vsemi SP FPS-ji, ki jim ni ime Titanfall 2. Nor špil. Plus dal nam je možnost, da izkusimo počutje gnusnega črva larve kuhinjskega molja, ko na YT gledamo Ultra Nightmare no damage rune pro igralcev. [90] Horizon Zero Dawn Fenomenalni nov IP Guerilla Gamesov in kar se mene tiče edini Sony copy/paste open world špil, ki je zares dober. Ne dober, odličen. Eni od najboljših 3rd person borbenih sistemov to generacijo, ki ti omogoča, da se kot mlada beast hunterka lahko proper postaviš po robu ogromnim mecha-zverem, je IMO prvi glavni adut špila. Drugi adut je nadpovprečna, precej dark sci-fi zgodba in kul lore. In tretji je grafika, zaradi katere so čefurji ropali stare babice, da so si lahko kupili TV z dobrim HDR-jem. Dodatek ufura samo še več carskega contenta in snežno pokrajino. Top. [91] Titanfall 2 Kratek, ampak ko sveže obrita pička sladek FPS, ki naredi fenomenalno čisto vse, česar se loti. Gunplay, kontrole, hitrost, kombiniranje s titanom, odziv orožij, vse. In ko ti Respawn nakaže po faci, da zanjo narediti brezhiben shooter... ...ti ga v vsakem novem nivoju začinijo s povsem novo mehaniko oziroma twistom. Enkrat je to potovanje med dvema dimenzijama med bitkami, drugič so extra platforming deli, tretjič spet nekaj novega. Kreativnost, ki so jo nakazali avtorji, je dih jemajoča. In ta svežina v kombinaciji s top gunplayem IMO delivera najboljši SP FPS generacije ob Doomu 2016. [91] Xcom 2 Po raziskavi hospicev v ZDA so izgubljenimi stiki s prijatelji najbolj pogosto obžalovanje umirajočih. Bolj kot neizrečene ljubezni, bolj kot zamujene poslovne priložnosti, bolj kot ohlajeni odnosi z družino. In točno take filinge ti da tudi Xcom 2, ko ti gnusni alien hinavsko v hrbet ustreli kamerada z imenom "Mihi" ali "Lizzard", s katerim se boriš od samega začetka vojne, ali ko trije mastni alien kuščarji v kot potisnejo in do smrti pogrizejo polkovnika/snajperista z imenom "Bošti". Že zaradi tega bi bil špil polica-worhy. Ko pa dodaš še nor gameplay, izjemno napete bojne scenarije, vreščanje od sreče ko čez celo mapo skineš umazanega vesoljca in pa seveda nebeški občutek ko rešiš vse RL frende sobojevnike iz nemogoče situacije, pa dobiš IMO eno najjačih poteznih akcijskih strategij. [91] Prey Pravi (in fake) immersive simi se žal ne prodajajo dobro; ampak to, da je prodajno flopnil tako fenomenalen immersive sim kot je Prey, je pa ena največjih krivic te generacije. Igrica ima mogoče najbolj free-hands approach od vseh immersive simov EVER; kako boš pristopal do vsake situacije prepušča povsem tvoji odločitvi, nič ti ne pametuje in se do tebe ne obnaša kot do bedaka. Zaprta vrata? Probaj hackati. Probaj vdreti. Probaj najti kodo. Probaj jih razbiti. Probaj splezati okoli. Probaj nažicati NPC-ja za ključ. Probaj se namazati z majonezo in strmeti v kljuko. Delaj kar ti paše. Kakšen System Shock 2 mi ima sicer boljši svet in boljše vzdušje, ampak ko pa pride do svobode izbire... je pa Prey zgodba zase. [91] Tony Hawk Pro Skater 1 + 2 Remake THPS 2 je bil živa legenda ko je izšel v 90ih - in je enako fenomenalen špil tudi v svoji spimpani, grafično olepšani in s THPS 1 združeni izvedbi v 2020. Tudi več kot 20 let kasneje je igrica še vedno sharp as fuck, še vedno vleče, še vedno se igra ko šus, še vedno ti zaigra srce ko odkriješ nov gap. In še vedno te soundtrack skorajda prepriča, da bi šel bele šnire v bulsih menjati za rdeče. Top shit špil in remakemaster generacije, če ne bi bilo določene igrice še malo bolj dol na seznamu. [92] God of War Še en Sonyjev dragulj v Playstation kroni fenomenalnih SP naslovov. Živalski production value in ambicioznost Santa Monice se poserjeta na 95% vsega, kar izide v Holywoodu, ko pa dodaš še bradatega Kratosa, hudo igralnost in čudovit semi-open svet, poln metroidvania-like skrivnosti, pa rata to to u lajfu. Hvala Bogu, da še obstajajo tako ambiciozni (in si predstavljam da noro dragi) projekti, ki so dejansko kvalitetni, polni vsebine in brez bilokake cash-grab agende v ozadju. [92] Diablo 3: Eternal collection Tehnično je Diablo 3 PS3/XboX360 era igrica, vendar je GOTY izvedba za PS4/XboxOne tako drugačen, tako boljši, toliko bolj dodelan špil s 300% več vsebine, da ga preprosto ni fer gledat iz oči predprejšnje generacije. Ker to, kar je na voljo za current gen... Je jeben behemot od akcijskega frp-ja. Globok, zasvojljiv, s contentom gladko za +200 ur in neskončno zabaven, sploh če ga igraš s frendi - meni je ultimativni couch coop špil. Tisti krompir, ki je izšel za predprejšno generacijo, nima več veze s tem špilom. Tole je the shit roba. [92] Hades Najjači roguelike špil in eden najjačih indijev ever made sploh, poleg žuželkarja spodaj pojem kvalitetnega indi špila. Instantno uživantski, ravno prav težak, ravno prava mešanica grinda in skilla, fenomenalna akcija, za roguelike dejansko kul liki (s hudim VA-jem in zgodba)... Neverjeten špil, praktično perfekten v svojem žanru (spet, enako kot žuželkar spodaj). [92] Hollow Knight Ultimate metrodivania (in to po mnenju mene, ki sem igral že vsaj pet metroidvanii, come at me @Šimšalamima Huhu) in IMO indy vrhunec te generacije, poleg Hadesa in Disco Elysiuma. Težak, zamorjen in zafukan špil, ki metroidvania elemente začini še s Souls formulo, končni produkt pa je god tier izkušnja, ki praktično nima minusov. Seveda če ti je god tier izkušnja to, da boš crkoval ko hrošč govnač in da se boš pol cajta tresel od živčnosti, strahu in klaustrofobičnih občutkov. Dvojko pričakujem bolj ko cepivo proti Covidu. [92] Persona 5 Gimnazijska/srednješolska leta so ena najbolj dinamičnih, različnih izkušenj polnih obdobij človeškega življenja. Moški ratajo iz posranih paglavcev v prvem letniku mladi možje v četrtem; ženske se spremenijo iz semi-legit punc v proper lepotice. Razvijejo se nova prijateljstva, ambicije, začenjaš dobivati fokus v življenju, začenjaš biti odrasel. Predvsem pa se dogaja na polno, od simpatij do pizdarij do spletk do gossipov do žurev in božičnih DJ Timeov in bežanja pred cigani. Toliko kot se ti takrat zgodi v štirih letih se ti nikdar več ne. In točno to dogajanje v srednji šoli noro dobro zadane Altusova Persona 5. Špil je namreč napol JRPG, napol simulacija japonskega gimnazijca - in če je JRPG del dober, je gimnazijski del špila fenomenalen. Dejansko igraš gimnazijski lajf, od lenega hanganja s frendi do pecanja slatkih malih (lahko tudi slatkih starejših). In vibe, ki ga zadane špil, je faking spot on. Izjemen špil - sploh Royal edicija, ki je baje uspešno odstranila nepotreben špeh vanilla verzije in še dodala dejansko carski content. [92] Uncharted 4: A Theifs End Še ena Sonyjeva SP ekskluziva, še en mega hit. Utimate popcorn akcijada z enim od nabolj priljudnih protagonistov, Natom Drakeom, in ostalim cool castom. Božanska skriptirana dogajanja, božanski art direction, izboljšana akcija - to je to, tako bi moral izgledati kvaliteten PG-13 film. Kar se mene tiče lahko NG vsako leto izda nov Uncharted - če bo na nivoju U4 ali pa tudi U:LL, ga bom požrl s kožo in kostmi. Tako dobri so mi. [92] Dark Souls 3 Zaključek trilogije, bolj masten ko svinjska rebrca od 500 kg merjasca. Od orožij in oklepov do lokacij in bossov - From je šel z zadnjim Souls naslovom all out kar se tiče contenta. Kar špil izgubi z originalnostjo in atmosfero pridobi preprosto s tem, da je tako jebeno ogromen špil, poln kvalitetne vsebine, in da ga lahko igraš na toliko različnih načinov. Čisti bigger is better naslov, in faking deluje. Če so šli z Bloodbornom in Sekirom v inoviranje, so šli v z DkS 3 v čisto evolucijo. Tako da ja, DkS 3 je skupaj z obema DLC-jema neverjeten paket kvalitetne vsebine in eden bolj insane dealov te generacije. [92] Disco Elysium Včasih pride do tebe (pop)kulturni izdelek, ki je že tako odličen, ampak ti je zaradi vsebine / stila / vzdušja / česa tretjega še toliko bližje, da ti je še boljši, kot bi ti objektivno moral biti. Evo, to je zame Disco Elysium. Izometrični FRP / murder mistery s 100% poudarkom na dialogih in razvoju karakterja protagonista, ki noro dobro obdela vrsto ekstremno težkih podtematik (zasvojenost, alkoholizem, samomorilnost, (ne)zmožnost odrešitve), ki je fantastično narejen in še bolj fantastično VO-jan, je že tko 90 material. Meni ga pa še vsaj eno štengo dvigne protagonist: alkoholik, žurer, samodestruktivna neodgovorna lažnjiva pizda, ki se noče sprijazniti, da ga je zapustila baba in ki pred lajfom beži v droge in alkoholizem, prestar da bi lahko imel še eno proper šanso, premlad da bi crknil. Mene se je dotaknil bolj, kot bi se me smel. [93] Sekiro Fromov eksperiment z bolj osebnim, manj velikopoteznim špilom, bolj usmerjenim v akcijo, ki fenomenalno uspe. Nora akcija, združena s tradicionalno super zamišljenim, skrivnosti polnim svetom (uči se Platinum) in pa predvsem prašičje težak gameplay, ki te prisili, da špil zaobvladaš in ga igraš tako, kot so si zamislili avtorji: hitro, odločno, natančno. Hesitate, and you will die. 300+ orožij iz DkS serije je zamenjala katana; 200+ armor setov strgane gate in lesena roka. To je to kar imaš fantek, level upe je vzel Miklavž, farmanje exp-ja Božiček, OP sorcerije/pyromancije pa Dedek Mraz. Vse, kar ti ostane, je tvoj skill. Ghetto hud špil. [93] Red Dead Redemption 2 V špilih blazno cenim ambicije avtorjev in če je RDR 2 kaj, je ambiciozen. Kako je ta špil jebeno ogromen, kako detajlno narejen, kako lep, kako živ in poln... in da to dela na jebenem PS4, je jebeno neverjetno Bolan scope in vizija špila, nora ambicioznost zgodbe, vse skupaj je absolutno brez primerjave v tej generaciji. Malo ga sicer poserje pacing, malo je žrtev tudi svoje ambicioznosti ustvariti najbolj realen gaming svet (polovica špila jahaš in spuščaš looka), ma to, kakšno vizijo so imeli v Rockstarju in kako so to vizijo deliverali... je jebeno neverjetno. Pa kako so narejeni skriptirani deli, pa kako cool so določeni sidemissioni, pa kaj vse lahko delaš v špilu, pa liki v špilu... Insane roba. [93] The last of us Part 2 Če je Uncharted PG 13 akcija, je TLOU 2 R-rated triler. Špil je bil že 1000x premlet, popljuvan in dvignjen v nebesa, nahypal je na tisoče folka, triggeral jih je še več. Ampak pod črto, če poskušaš biti objektiven - špil je jebena mojstrovina. Take režije, razvoja likov, vzdušja, manipuliranja s čustvi igralca, tempa in surove akcije v gamingu preprosto še ni bilo. Samo Naugty Dog ima znanje, izkušnje, tehnologijo in denar za kaj takega. Noben drug ne zna narediti tako kvalitetnih 30 ur akcijskega trilerja; lezbijke, ripped transvestiti, moški liki na nivoju ritnih glist in action jackson nosečnice gor ali dol. In še desetič omenjam - igrica ima poleg Hellblada najboljši sound te generacije. [93] Resident Evil 2 Remake Imaš močan starejši IP in ti služba za marketing pove, da je zaznala trend popularnosti; folk hoče remake. Lahko narediš Warcraft remaster; lahko narediš Crysis remaster; lahko pa narediš Resident Evil 2 Remake. In nekako s skillom, trudom in čarovnijo transformiraš odličen, ampak zelo zastarel špil v polnokrvni AAA current-gen naslov, ki izgleda fenomenalno, se igra fenomenalno in ima vzdušje, ki mu v survival horror žanru pride blizu samo še mogoče dva ali trije špili (RE 1 in Dead Space 1). Popoln survival horror špil, ki ne naredi ene same napake; še več, vse naredi perfektno. Top 3 RE-jev vseh časov. [95] The Witcher 3: Wild Hunt GOTG Mnenjalnika, 249-krat izbrani GOTY naslov leta 2015 in verjetno soglasno najboljši first-person RPG. Noro ambiciozen špil, ki pa za razliko od RDR 2 kljub velikosti in količini taskov skorajda nič ne trpi za pacingom (kar je za tako insane obsežen špil nor dosežek). Poleg elementov, ki jih oddela odlično (art direction, liki, zgodba, okolica, vzdušje, raziskovanje, pač vse razen fajtinga), je treba še extra izpostaviti pisanje in queste, ki so IMO najboljši doslej, in pa carsko muziko, kjer končno slišimo proper slovanske godenje Noro dober in globoko vpliven špil - first person open world fantasy špilov sploh ni več ffs, vsi ostali devi so se posrali v kot oziroma rišejo kurce po busih. Kako zelo je CD Project Redu ta špil dvignil pedigre in kaj vse je to potegnilo za sabo, se zelo lepo vidi v Cyberpunk 2077 topicu. [98] Bloodborne Vsake toliko izide špil, ki igralca ne samo popolnoma posrka vase in ga do konca navduši, ampak mu uspe prestavi meje, ki jih ima igralec pri pojmovanju tega, kaj ti lahko igrica ponudi. Prvič mi je meje prestavil Baldurs Gate 2 s svojo še zdaj nenadkriljivo epskostjo in občutkom avanture. Drugič mi jo je Bloodborne. V tej generaciji je izšlo kar nekaj fenomenalnih špilov. Nekaj jih je celo v svojem žanru popolnih, brez napak - recimo RE 2 R. Ampak samo Bloodborne je pa zares prestavil lestvico še en klin višje. Zgodba, ki jo pripoveduje špil skozi okolje, art direction, sovražnike, bosse, predmete... ...je tisto, kar po mojem naredi ta preskok. Kaj vidiš, slišiš in doživiš kot hunter v Bloodbornu, kaj ti govorijo lokacije, ki jih obiščeš. Kaj vidiš najprej in kaj vidiš po polovici igre, kako zgodovino imajo kraji, kakšno vzdušje delajo, v kako fucked up svetu u bistvu si. In ja valda, tudi pomaga imeti 10/10 gameplay, pa glasbo, pa nora orožja, pa toliko kvalitetnega contenta da se zjokaš, pa enega najboljših DLC-jev vseh časov. Ampak tisto, kar naredi Bloodborne zares posebnega, je pa imo okolica in njena zgodba. Čaroben, edinstven špil, in meni najboljša igra vseh časov. --------------------- kateri špili so pa na vaši Polici, fizični ali virtualni? Kateri naslovi so vam v tej generaciji najbolj namastili riti?

Štekam, forum, debate, dejmo se menit o igricah, etc. Sam fak no, če rabiš eno tako brezvezno btw informacijo, kot je tale, a ni faking lažje uporabiti google? https://en.wikipedia.org/wiki/Asura's_Wrath

Mas prav, buraz, panzerschreck ga res cist zjebe

Pa še nekaj je zanimivo, ko sem v isti sobi z routerjem prek wifija na telefonu je wifi hitrejši od kabelskega interneta na računalniku. Sicer je razlika mala pa vendar v prid wifiju. Prek wifija dobim 141mbps, prek kabla na pc-ju pa mi speedtest pokaže 138mbps.

ehehhe

sej bo mel playgame orginal kopije za isti znesek samo v eur, pa gratis 5 let garancije

Na kakšnih gumah so po SC je povsem nepomembno za odločitev kdaj poklicati noter SC. Sporna je lahko samo procedura okoli SC.

F1 je bila vedno vodena za profit. Ko je kakšno moštvo premočno začnejo spreminjati pravila. Prav tako je bilo dovolj spornih odločitev med dirkami. To ni nekj novega, nov je dostop do komunikacije med moštvi in regulatorji. Letos je bil problem, da sta bili moštvi tako na nož, da je bil pritisk na stewarde prevelik. Tako Merc kot Red Bull sta pritiskala nanje in za moje pojme si je Toto z vmesavanjem okoli varnostnih odločitev tole zaslužil. Mercedes je na dirko pripeljal znanega športnega odvetnika, ki je ned drugim zastopal Manchester City. To samo kaže kako eksplozivna je bila situacija že vnaprej. Max je imel smolo in precej odločitev ni šlo v njegovo korist do zadnjih 10 krogov te dirke.

Nisem rekla, da je kot Schumacher, samo da ga prehiteva po statistiki. Schumacher je bil moj najljubši dirkač in je še vedno moj najljubši dirkač. Hamilton je odličen dirkač v moštvu, ki je imelo leta močno premoč in imajo še vedno najmočnejši dirkalnik. Kljub temu pa bi bil Schumacher zame vedno prva izbira.

Upam da nisi pozabil zaviranja coultarda v dezju ko je krog zaostal za schumijem in ga skoraj ubil

Zadnje z vrta za letos Še zadnjič premetal kompost, zastr 3 grede. Nekateri česenčki že kukajo ven, za pobrati je samo še pol grede pora in pol grede kodrastega ohrovta. In potem počitek do marca. Kar se vrta tiče. Februarja začnem z notranjim sajenjem.

Warhammer: End Times - Vermintide free