Lestvica

Lani avgusta sem si končno privoščil nekaj kar mi je že nekaj časa bilo na bucket listi. Prevozit USA od obale do obale z mopijem. Našel sem eno nemško angencijo ki se ukvarja z organizacijo tovrstnih tripov, se z njimi vse dogovoril in potem 31.7.2019 šel na letalo za Orlando, Florida. Konča destinacija je bila Los Angeles, Kalifornija. Pot je bila sledeča: Orlando, Florida - Tallahassee, Florida - Fort Walton Beach, Florida - New Orleans, Louisiana - Shreveport, Louisiana - Fort Worth, Texas - Amarillo, Texas - Santa Fe, New Mexico - Gallup, New Mexico - Flagstaff, Arizona - Las Vegas, Nevada - Los Angeles, California Obiskala sva Universal Studio, primarno Wizarding world of Harry Potter. Res proper narjeno, must see za vsakega Potter fana. Šla sva tudi v park aligatorjev ki je povezan s tipčnim Floridskim močvirjem. 130m visok ringšpil. Kul izkušnja. Po treh dneh Oralnda sva šla po mopija. Sposodil sem Harley Davidsona Electra Glide Ultra Limited, 2019 letnik. St. Mark's Lighthouse na obali mehiškega zaliva Fort Walton Beach. Dost ljudi na plaži, ampak večina se jih ne kopa, čeprav je voda izredno topla. Voda je sicer motna, ampak zaradi tega ker zelo valovi. Ljudje raje piknikujejo in športajo na plaži. Ameriški fruštek. Pol enostavnih oglijkovih hidratov, maščob in vodene filter kave. Ustavila sva se v Battleship Memorial Parku, kjer je parkirana USS Alabama. Ohranjena bojna ladja iz WW2. Super izkušnja, dejansko se sprehajaš lahko po celi ladji in dobiš filing kako so živeli na njih. Zraven je tudi hangar z vojaškimi letali (zunaj je parkiran tudi SR-71 Blackbird) in manjša podmornica iz WW2 ere v katero je tudi dovoljeno iti. "Desperate housewives" soseka v Alabami. Zanimivo je kako je soseka ograjena in ločena od ostalega okolja, kjer ni glih pretirane bogatije. Soseka ima svojo šolo, cerkev, itd. Vse skockano v nulo. New Orleans. Izredno zanimivo mesto polno zgodovine, različnih kultur, haunted zgodb in še marsikaj drugega. Šla sva na eno guided walking "haunted" tour po French Quarters, kar se je izkazalo za popolno zmago. Vodič je bil nek odštekan alternativc ki je imel polno zgodb in nasplošno nasvetov kam iti v New Orleans. Če bo kdo kdaj šel v NO, močno priporočam da gre na kakšno takšno vodenje, ker če padeš na blef v NO zna bit kar overwhelming. To je pa pohan aligator in gumbo (neke vrste ribji golaž). Okusno. Random mestece sredi teksaške ravnine. Naj povem da so razdalje v US zelo velike. Ceste pa 90% ravne. Motor ki sem ga vozil je bil kot nalašč narejen za take ceste. Vse skupaj je bilo zelo sproščujoče. Cadillac Ranch Rio Grande Gorge Bridge. Vso to prostranstvo osrednje Amerike je res noro. Ta del od Texasa do Kalifornije je res kot da bi razgledice skos gledal. Res lepo. Monument Valley. Znana lokacija vseh instagram influencerjev. Tudi točka kjer je Forest Gump nehal laufat. Še ena Instagram lokacija. Horseshoe bend. Tle se res ogromna folka slikari in išče čim bolj divje pozicije da bojo nardil selfie. Grand Canyon. Sprva me je pustil dosti ravnodušnega, ne vem točno zakaj. Sej je ogromen in vse, sploh ko zveš da je nadmorska razlika med vrhom in dnom okol 2km, ampak sem višja pričakovanja. Šele potem ko dan preide v večer in se svetloba spremen, rata cela lokacija res lepa in vredna svojega slovesa. Hoverjev jez. Tle je blo vroče za popizdit. 46°. To se mi je najbolj vtisnilo v spomin. Vegas. Ah ja...umetno in čist preveč turistično mesto za moj okus. Poleg tega sva bila oba zmatrana in brez prave volje od celo dnevne vožnje in nenormalne vročine ki naju je spremljala. V kazino sva vseeno šla. Mojave desert In na konc še LA. Cheesecake iz Cheesecake Factorya. Dober. Ampak to kar je na sliki je bilo 30$. Jagodni sok, cold brew kava in dva kosa torte. Še večerni pogleda na LA iz letala. Na koncu sva prevozila okoli 7000km in vse skupaj za izlet zapravila 10000€. V US sva bila 21 dni. Meni osebno super izkušnja in kot motoristu tudi nek tak dosežek na katerega sem ponosen.

a prov levičar moraš bit, da ti gre ezdeez na kurac? ne moreš bit recimo nek sredinsko usmerjeni volivec, ki mu gresta na kurac oba pola, sam da je trenutno bolj retardiran (če ne najbolj odkar pomnim) desni pol (ok, če izvzamemo kordiša na levici, ki je tam-tam primitiven). zakaj gojite vi, ki vas je sLOVEnija zapustila in nehala ljubiti, takšno privoščljivo retoriko, češ, naj zmaga tisti, ki bo državo bolj pahnil v bedo? a to je nekak taka fora, ko kot bi bili (govorim v pogojniku, ker vas zgube kaj takega ni in ne more doleteti) v razmerju z zares sanjskim dekletom, ki bi vas zapustila. potem pa bi ji privoščili za partnerja random šiptarja, ki bi mu morala prati noge in bi se morala zadrževati samo doma? nismo mi krivi za vašo nesposobnost, a zaradi tega ni potrebe po privoščljivosti nam, ki dejansko znamo živet tam, kjer vi niste znali

Če bo par kretenov še naprej zlorabljalo sistem, jih bom pač pometal v skupino brez možnosti ocenjevanja.

Ko mi boste nasuli račk na tale post, se bom počutil takole:

Meni tudi, ker rdeča zvezda predstavlja totalitarizem, ki ima na vesti ogromno življenj in ni v ničemer kaj boljši od nacizma, razen tega da so bili na strani zmagovalcev. Pa tudi spada v relikt 20. stoletja in bi bilo boljše, da bi današnji levičarji te totalitarne simbole spravili v smetišče in uporabljali kaj bolj nevtralnga, aktualnega ali pa celo brez takih simbolov. Dokler pa vidim te novodobne mulce, ki sploh niso doživeli komunizma, pa mi gredo protesti s temi simboli na k. So proti enemu diktatorju, okrog pa mahajo z jugo zastavami in partizanskimi kapucami z rdečo zvezdo, kar očitno namiguje da podpirajo diktaturo bivše države in Tita. Dvojna merila ali kaj? Levičarski diktator je edini pravi, desničarski pa je katastrofa. Resnica je, da je oboje katastrofa za človeka in človečnost. Zato jaz obsojam vse totalitarne režime, najsi so na ideološki ali religiozni bazi. Brez kontrole so zelo nevarni za vse okoli njih.

Tale indikator je zdaj narejen. Dodal sem še indikator za miško posebej.

Men sede, ker je noro izpoveden. Model izlije duso s pomocjo albuma in prov cuti se njegov bol. Na nek nacin mi deluje kot konceptualna plata + cover je v navezavi s komadi noro hud.

Vse, pomeni vse moje naprave/igrače, vedno pa, ko imaš čas za to in ne "namesto obveznosti/dela" saj to je valjda logično, da, če ima posodo za pomit ne bo igrala igric!? Sej drgač ni vse tako lepo kot izgleda, itak da smo ta stari težaki in da otroci preizkušajo meje našega potrplenja, pod črto pa sem zadovoljen kako se jima odvija in ponosen nanju. Tudi takole smo se igranli in čez nekaj let takole... izsek iz projekta ta male...

Trenutni status: DCS World 2.8.7 Stable DCS World 2.9.0 Open beta (posodobljeno 24.10.2023) Je brezplačen špil, služi pa kot baza v katero dodajajo raznorazne module, od zrakoplovov mimo terenov do dodatnih enot in ostalih stvari. Ponuja brezplačna aviona Sukhoi Su-25T (NATO oznaka: Frogfoot) in North American TF-51, civilna varianta Mustanga. Prvi je modernizacijski prototip ruskega jurišnega aviona, na katerega je mogoče navesiti bogato izbiro orožij, vse od pray and spray groundpounding raket do smrtonosno natančne SEAD platforme, drugi pa je civilna različica legendarnega P-51 Mustanga ki je kraljeval evropskemu nebu pred koncem druge svetovne vojne bok ob boku angleškemu Spitfiru, Hurricanu in ruskima Yak-3 in LaGG-3. Module za DCS izdelujejo tako avtorji DCS, Eagle Dynamics kot tudi zunanji partnerji (3rd party partners). Sodelujejo z proizvajalci pravih letal, tako da naj bi bilo možno vžgati tudi pravo letalo na podlagi znanja iz simulacije DCS. Tale tema je leta 2012 vsebovala opise modulov ki so takrat izšli, vendar sem jih bil primoran vreči čez okno, saj sedaj module štancajo kot po tekočem traku. Ko bo čas dopuščal, bom vsake toliko objavil kakšno večjo novičko... Seznam trenutnih modulov: Legenda poimenovanja modulov: Uradno ime aviona; dodatna informacija glede poimenovanja (DCS: Uradno ime modula, ter kdo ga je naredil. Če ne piše kdo ga je naredil, je potem to Eagle Dynamics) Letala: Reaktivci: Sukhoi Su-25T; NATO: Frogfoot (brezplačen modul) Fairchild Republic A-10C Warthog (DCS: A-10C Warthog) MODUL POSODOBLJEN v A-10C II Tank Killer Fairchild Republic A-10A Thunderbolt II (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) Sukhoi Su-25; NATO: Frogfoot (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) McDonnell Douglas F-15C Eagle (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) Sukhoi Su-27; NATO: Flanker (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) Shenyang J-11A; NATO: Flanker-L (kitajska verzija Su-27, neklikabilen kokpit, samo ob paketu Flaming Cliffs 3; konverzija ED-jevega DCS: Su-27 Flanker by Deka Ironwork Simulations) Sukhoi Su-33; NATO: Flanker-D (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) Mikoyan-Gurevich MiG-29; NATO: Fulcrum (neklikabilen kokpit, lahko kupljen samostojno ali v paketu Flaming Cliffs 3) MiG-29A (začetna verzija), MiG-29G (vzhodnonemški), MiG-29S (modernizirana verzija) North American F-86F Sabre (DCS: F-86F Sabre) Mikoyan-Gurevich MiG-21bis; NATO: Fishbed (DCS: MiG-21bis by Magnitude 3 LLC) Mikoyan-Gurevich MiG-15bis; NATO: Fagot (DCS: MiG-15bis) Dassault Mirage M-2000C (DCS: M-2000C by RAZBAM) Northrop F-5E Tiger II (DCS: F-5E Tiger II) Saab AJS-37 Viggen (DCS: AJS-37 Viggen by Heatblur) McDonnell Douglas AV-8B Harrier II (DCS: AV-8B Night Attack V/STOL by RAZBAM) McDonnell Douglas F/A-18C Hornet Lot 20 (DCS: F/A-18C Hornet) Grumman F-14 Tomcat (DCS: F-14 Tomcat by Heatblur) Mikoyan-Gurevich MiG-19P; NATO: Farmer (DCS: MiG-19P Farmer by RAZBAM) General Dynamics F-16C Viper (DCS: F-16C Viper) PAC JF-17 Thunder / FC-1 Xiaolong (DCS: JF-17 Thunder by Deka Ironwork Simulations) Fairchild Republic A-10C Warthog (DCS: A-10C II Tank Killer) Dassault Mirage F1 (DCS: Mirage F1 by Aerges Engineering Team) F1CE F1EE F1BE (dvosedežna varianta), F1M McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle (DCS: F-15E by RAZBAM) McDonnell Douglas F-4E Phantom II (DCS: F-4E Phantom II by Heatblur) Trenažni reaktivci: BAE Systems Hawk T.1A (Hawk T.1A for DCS World by VEAO Simulations) UMAKNJEN. Avion odstranjen iz nadaljnjega razvoja, ga ni več možno kupiti, ekipa VEAO je propadla. CASA C-101 Aviojet (C-101 Aviojet for DCS World by AvioDev) C-101EB C-101CC Aero Vodochody L-39 Albatros (DCS: L-39 Albatros) L-39C (trenažna različica) L-39ZA (bojna različica, več nosilnih mest za orožja na krilih) Aermacchi MB-339 (DCS: MB-339 by IndiaFoxtEcho Visual Simulation) Propeleraši / WW2: North American TF-51D Mustang (v osnovi brezplačen, civilna/trenažna različica slavnega P-51D Mustanga, torej brez radijev in mitraljezov ter podkrilnih nosilcev za rakete in bombe) North American P-51D Mustang (DCS: P-51D Mustang) Focke-Wulf Fw 190 D-9 Dora (DCS: Fw 190 D-9 Dora) Messerschmitt Bf 109 K-4 Kurfürst (DCS: Bf 109 K-4 Kurfürst) Supermarine Spitfire LF Mk. IX (DCS: Spitfire LF Mk. IX) Spitfire z okroglimi konicami kril Spitfire s prirezanimi konicami kril (vizuelna primerjava med avionoma, avion s prirezanimi konicami je bil bolj agilen in je imel boljši rate of turn) Polikarpov I-16 (DCS: I-16 by OctopusG) Focke-Wulf Fw 190 A-8 Anton (DCS: Fw 190 A-8) Republic P-47 Thunderbolt (DCS: P-47D Thunderbolt) De Haviland Mosquito FB VI (DCS: Mosquito FB VI) Propeleraši / trenažni propeleraši / civilni / ostalo: Yakovlev Yak-52 (DCS: Yak-52) Christen Eagle II (DCS: Christen Eagle II by Magnitude 3 LLC) Helikopterji: Kamov Ka-50 Hokum (DCS: Black Shark 2) MODUL POSODOBLJEN V DCS: Black Shark 3 Bell UH-1H Huey (DCS: UH-1H Huey) Mil Mi-8MTV2 'Hip' (DCS: Mi-8MTV2 Magnificent Eight) Aerospatiale Sa-342 Gazelle (DCS: SA342 Gazelle by Polychop Simulations) Sa-342M Sa-342L Sa-342 Mistral Gazelle Sa-342 z minigunom ob oknu Mil Mi-24P 'Hind F' (DCS: Mi-24P Hind) Boeing AH-64D Apache Longbow (DCS: AH-64D) Kamov Ka-50 Hokum (DCS: Black Shark 3) Boeing CH-47 Chinook* Ostalo: DCS: Combined Arms (nadziranje in ukazovanje (talnim) enotam) DCS: Flaming Cliffs 3 (A-10A, Su-27, F-15C, Su-25, Su-33, MiG-29A/S/G) DCS: NS 430 Navigation system (neuradni GPS modul od Garmina) 3D modeli za C-101, Mi-8, L-39, Sa-342 DCS: WWII Assets Pack DCS: Supercarrier Terrains: Kavkaz (DCS: Caucasus, free mapa) Marianas (DCS: Marianas, free mapa) Marianas 1944* Nevada (DCS: Nevada Test and Training Range Map) Normandija - Francija, Normandija, Britanija z dovrskimi klifi (DCS: Normandy 1944 Map by UGRA-MEDIA) Ormuška ožina (DCS: Persian Gulf Map) Rokavski preliv (DCS: The Channel Map) Sirija (DCS: Syria Map by UGRA-MEDIA) Južni Atlantik & Falklandsko otočje (DCS: South Atlantic Map by RAZBAM) Normandija 2.0 - Od francoskega Pariza do angleškega Londona, precej bolj razširjena mapa (DCS: Normandy 2.0 Map by UGRA-MEDIA) Polotok Sinaj (DCS: Sinai Map by OnReTech) Polotok Kola* (Orbx Simulation Systems) Kampanje: https://www.digitalcombatsimulator.com/en/products/campaigns/ Tukaj je bil včasih seznam vsake kampanje posebej, ampak ker jih je preveč, zato prilagam link do vseh kampanj ki jih je možno nabaviti. * zvezdica na koncu modula pomeni, da je v delu in še ni v early access.

Mal mi gre že na živce to na pamet nabijanje o društvih, zavodih in drugih NVO. Sicer je Lunco spodaj že na precej odgovoril, ampak če imate kakšna dodatna ali bolj poglobljena vprašanja, napade, pohvale, kar na plan z njimi. Se mi zdi škoda veliko na zalogo pisat. Seveda na določene stvari lahko odgovorim le o "lastni" organizaciji, ne vseh okoljskih, kaj šele vseh NVO. Ja, še okoljaš sem, torej nam status da možnost vključevanja v določene postopke. V zadnjih dvajsetih letih je bilo izdanih cca. 1000 okoljevarstvenih soglasij, 30 pa zavrnjenih, pa še pri teh niso vedno imele prstov vmes druge stranke v postopku — eni projekti pač ne pijejo vode. Grozni smo, res. V enem od takih postopkov smo sodelovali tudi v naši organizaciji, tako da lahko bolj konkretno obrazložim, če koga kaj zanima. Sprašujte karkoli, lahko tudi samo o financah. Za razliko od mnogih in prikazov v nekaterih medijih, damo veliko na transparentnost.

Končal sem 9 semestrski (stari program) univerzitetni študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani. Generacija Mihelčičev, Kodekov in ostalih prvokategornih profesorjev. Nasveti za junior dev-e: - so povsem nekoristni povečini, dokler se jih ne izvežba, kar traja. Če bi jaz imel firmo bi računal usposabljanje. Višina plače naj bo zadnja skrb na začetku kariere. Najbolj smešen je bil mudelček na razgovoru brez enega meseca pravih izkušenj, ko je rekel, da bi po treh mescih rad 2.5k eur plače bruto. Eno leto nazaj. - dobro je odlično znati osnove programiranja. Vse izhaja iz tega. - obvladaj en programski jezik (v katerem si suveren). - 90% služb bo zahtevalo delo z bazo. Bodi suveren v SQL. - algoritmi in podatkovne strukture so tvoji prijatelji.

v glavnem to je to za letos gud najt jivrop

Kok maš neto?

kaj pa metnoge golden child pesem

tudi slepi kure zrno kdaj najde no

Geralt še v Monster Hunterja paše.

Zvezdo nas je 90% državljanov RS na plebiscitu spokojno in dostojanstveno zamenjalo z novo ureditvijo in novimi simboli, tu smo si kolikor toliko enotni. Še vedno pa gre za pomemben in zmagoslaven zgodovinski simbol za Slovence in ostale jugoslovane.

"Nov" komad so dali ven tudi poljski Behemoth. Tokrat gre za priredbo komada Forest skupine The Cure, na istoimenskem EPju pa bosta tudi dva nova komada, ki sta nadaljevanje zadnjega albuma. P.s. če ste Niklasa videli po Ljubljani, je to zato, ker je nekaj časa živel tukaj Definitivno zanimiv možakar.

@Raz lahko pogledas za gorana, desno od imena je ikona: http://dev.mn3njalnik.com/index.php?/profile/16066-gorančuga/ en folk si je pac naredil nove acocunte z drugim imenom @Morski moras bit vsaj skupina rumeni jak, se mi zdi (ne vem, kolk postov je potrebno, po moje 100 ali 200)

@Hrošč ownač Mislim, da se levičarji preprosto ne morejo soočit z neizprosnim dejstvom, da je janša zmagal na volitvah in da je sedaj popolnoma demokratično na oblasti

Jaz sem želel lahek potovalni setup in nabavil Fujifilm XT-20 s 18-55 mm kit lečo in malo sling torbo. V torbi imam prostora še za eno majhno in eno veliko lečo, ampak si nekako ne uspem upravičiti nakupa. Slike so zaenkrat dovolj dobre zame in predvsem občutno boljše kot bi bile s telefonom. Najbolj pozitivno presenečenje po nakupu fotoaparata je sprememba mojega odnosa do okolice. Včasih sem samo hitro in naveličano drvel skozi svet, sedaj pa kar naprej iščem lepe motive, barve, svetlobo in situacije. Par slikic s potovanja po Mehiki. Vključno s kakšno bolj abstraktno, ki je meni pri srcu:

Ptuj, grafika je zmanjšana zaradi nestabilnosti nove verzije.

Imam samo extreme 3D pro od logitecha. Male avione vozim na joystic ali avtopilota. Potniške pa vse odvoziš na avtopilota, ILS pri pristajanju, joystic rabiš samo pri pristajanju zadnjih nekaj metrov nad stezo. Se pa da vse s to konfiguracijo lepo odigrat: miška, tipkovnica, joystic.

ok top resources permakultura kralj https://www.youtube.com/channel/UCL_r1ELEvAuN0peKUxI0Umw mikro vrtičkarstvo https://www.youtube.com/channel/UC9V_-gqJsZNOy4v_HqbRz3w https://www.youtube.com/channel/UCUnFheTbVpASikm0YPb8pSw https://www.youtube.com/user/VeganAthlete/videos https://www.youtube.com/channel/UCCfhG60AvLwnMDit2OWmREw pol so pa kle še instalacije mal bol tropskega semitropskega, kar jaz bol za relaksacijo rad pogledam https://www.youtube.com/channel/UCXFCIrnBRp0HRAWRn1TiEmA https://www.youtube.com/channel/UC-fYwtJ86cOL9LwOd39aLnA unadva slovenca sta ok, sam men je ful ful češko in leseno gledat kanal, je precej low energy. Za James Prigioni je najboljsa za ta sheet mulch, plus sekanci/drobljenci cez metodo LP

Puščava/ predmestje confirmed?

the hype is real

Fak, čisto sem že pozabil na te nore Japance.

Ja no.. seveda se tle ne upoštevajo neki troll, bolano high budget buildi. Ko je ladder reset menda noben ni začel z Bear/melee soso... Takisto na single player, brez razširjenega/skupnega stasha ni sploh mogoče nardit tak build, kar je moj point...

Eno precej dobro branje: https://publikacije.wixsite.com/kristijanmuseklesnik/post/o-mitingu-resnice-2020-ali-zakaj-se-mi-zdi-da-so-vam-najprej-ugrabili-državo-potem-pa-še-proteste

Nasilno rušenje vlade Par sto jarotov, ki se fura v krog z biciklom Pick one

Na kakšen način? SDS tudi nima programa, hrani pa se na sovraštvu do levice, partizanov, levih medijev, migrantov itd. Ideološke teme odpira Janša, ne levica. Nisem opazil, da bi leve vlade blatile Cerkev, se pizdile nad pisanjem desnih medijev, in vsak mesec govorili o izdajalskih domobrancih ali se po možnosti pizdile nad spomenikom vseh žrtev vojn sredi Ljubljane

Mislil sem pač v smislu, da programiranje (vsaj zaenkrat, bomo videli koliko bo v prihodnje) ne potrebuje svoje ločene izbe. Zaenkrat je pač to:

nehi no, ne mores met izbe za vsako temo, to pase direkt v rokodelstvo

spet bo nepregledna tema, kjer nekdo vpraša za tv za 500, dobi 10 odgovorov tvjev za 1500 (in miljon konfliktnih informacij), folk se skrega keri je najboljši, prvotni vprašalec pa še vedno nima pojma kaj kupit a ne bi blo fino da se ko nekdo vpraša za tv za 500, se mu ponudi neke možnosti za 500 in se mu pove razlike in kaj bi dobil, če bi dodal še 100-200. načeloma potem tak post je potem relevanten za pol leta, eno leto in se lahko citira ob podobnih vprašanjih

Mojemu pradedu (po očetovi strani) so vzeli vse, kar je ustvaril pred vojno (velik špedicijski center) in se ni nikoli pritožil čez oblast. Zdaj pa recimo je del moje družine, po strani od dedkovega brata, totalno anti-commie, krivica, klerikalci, stran po mojem dedku pa se je s tem sprijaznila in normalno živimo brez kakršnih koli zamer do socialistične oblasti. Ok, dedek in njegov brat sta del premoženja po težkih sodnih postopkih cca 10 let, dobila nazaj skozi denacionalizacijo ampak tudi brez tega bi šlo. V resnici se mi zdi denacionalizacija čudna zadeva, ker dobiš neko premoženjsko injekcijo do katere pravzaprav nisi upravičen, razen po dedni liniji. Zato se mi tudi dediščina zdi precej čudna zadeva. Nekateri so namreč tako že ob rojstvu priviligirani. Del družine po mamini strani pa je bil vedno partijsko razpoložen, oba prababica in pradedek sta bila precej premožna, ampak sta se prostovoljno odrekla premoženju za partijo in socialistično stvar. Moja mama se zdaj sicer zaradi tega jezi, sam pa v tem vidim neko plemenitost. Bottom line je, da je stvari ki so se dogajale pred 80 leti neumno pogrevati in preslikavati v sedanjost, ker so podvržene individualni interpretaciji in se lahko celo znotraj istih družin, ki so prestajale enake izzive pojavijo razpotja.

Aja mimogrede, tisti onseni direkt pod Asahi-Dake žičnico so bili men bolj za en kurac, stari, nikakvi in dragi. Boljši it v dolino v manj turist-trap kraje. Sapporo je tko, spet japonska Gužva na vpadnica, gužva v mestu, semaforji, ljudje, javni promet. Avto sva pustila v garažni hiši in živela par dni v hotelu praktično v centru. Z vzpenjačo sva šla na Mt. Moiwa, kjer je tak panoramski ragled na mesto in tipi furajo punce na dejte, jedla sva jingisukan, ki je lokalna specialiteta (ovca z zelenjavo), šla na pir v lokal, se probala mal zgubit med ulčicam, obiskala botanični vrt (kul) in tko. Sapporo ima dost specifično arhitekturo, močno se pozna vpliv ameriške arhitekture iz 19. stoletja. Zelo težko je v muzejih najt in prebrat kaj o originalnih prebivalcih Hokkaida, ainu-ih, ker so jih japonci poasimiliral in se radi delajo, da jih ni več. Na drugi strani pa ti cel Hokkaido da vedet, da Japonci prav dolg niso tam. Botanični vrt te opozarja na poredne ptiče. Ko sva se spravla nazaj v avto sva se usput ustavila še na olimpijskih skakalnicah. V uradni prodajalni zraven lahko kupiš tud majco z vsem skakalnicam v svetovnem pokalu, vključno z našo češko Planico Od tam sva se odpeljala ob obali proti zahodu, skozi ribje tržnice v Yoichi in proti zmerom bolj redko poseljenim delom do obale Shimamui in naprej do rta Kamui. Ta del Hokkaida je najdalje cajta poseljen z Japonci in ima tudi že zelo japonski vibe, so pa to vseen male ribiške vasice s kristalno čisto vodo. Spala sva v kempu v mestu Kamoenai, bila sva edina obiskovalca, mestece je zelo malo, kamp je mal bolj na obrobju in sred noči mi je bilo dejansko kr mal weird Zgodila se nama ni nič, sploh se ne spomnim, da bi koga srečala razen v onsenu mal proč od obale (nič posebnega, se je pa dal umit). Tukaj nama je vožnja počasi že presedala, tud ta del Hokkaida je bil bolj domač in ne več tok zanimiv, tko da sva v enem kosu odvozila 240 km v Hinohamacho, vmes mal surfala v zalivu Uchiura (zelo močan tok, ful močni in kar veliki valovi, sem bil presenečen, da so take razmere v dokaj zaprtem zalivu) in valda spet šla v nek lokalni onsen, kjer je imela žena celo izkušnjo z lokalnim babicam, ki jim je to glavni družabni dogodek v dnevu in čebljajo nonstop in te med drugim tud umijejo po hrbtu, čeprav si nek frišn tujc Jaz nisem imel takih problemov. Aja, pa kamorkol vržeš kamen zadaneš kakšen vulkan. Od tukaj je bil le še skok do Hakodate, kjer sva imela trajekt za pot nazaj na glavni otok. Hakodate je bil en izmed prvih mest na Hokkaidu, je bil tudi do požara 1934 največje mesto na Hokkaidu in prvo pristanišče na Japonskem, ki je trgovalo s tujino. Prov ful neki se ga ne spomnim, prespala pomoje nisva, pogledat sva šla utrdbo Goryokaku, kjer so se japonci pobijal v državljanski vojni, opečnata skladišča v pristanišču, arhitekturo (spet ful velik vpliv tujine, pravoslavne cerkve itd.). In šla jest v Lucky Pierrota, lokalno hamburger verigo. Burger je bil OK (svetlobna leta pred mekičem), je pa bolj point teh lucky pierrotov, da imajo čist over the top lokale. Ta v katerem sva jedla midva je bil opremljen čist božično, ne vem kok 100 različnih božičkov in okrasov nažokanih povsod kjer je bil kvadratni centimeter prostora. More bit noro za pucat. Lahko bi šla v s trajektom v Aomori, največje mest prefekture Aomori na glavnem otoku, ampak sva bila spet alter in sva šla v Oma, malo ribiško vasico čist na severu Honshuja. Najbolj je znan po svoji floti ribiških ladij, ki lovijo tune. Na trajektu je bilo cel kup prospektov za restavracije v Omi, nisva še imela kosila in sva se hypala ko pri norcih. Valda sva upadla v uro med kosilo (do cca 1h) in večerjo (po 5-6h), ko je večina tradicionalnih restavracij zaprtih. Tam nabirava kroge po (ne preveč velikem) centru in najdeva nek plac, ki je odprt. Kot že ufuran veteran japonske kulinarike mi je bilo s prve jasno, da ne bo poceni in da ne bo zanič. Zgledal je namreč ko en star, majhen pajzl, par miz na tatamijih, šank, vse v temnem lesu, za šankom mojster kuhar. Prizor bi kamot vtaknil v Kill Bill in ne bi noben opazil, da je kaj čudno. Ker ga je žena nagovorila japonsko sva imela takoj plus pike, padli smo v standardni chit chat, s kje sva, kaj počneva itd. in kaj bova jedla. Sushi po njegovem priporočilu, ker najbolj ve katere ribe je dobil dons in so kul. Tko, jedel sem ogromno ful dobrega sushija (pač perk življenja na japonskem), samo to je bil čist nek drug standard. En je bil s (surovega ofc) morskega ježka, ki zgleda ko nek zdriz, ampak v ustih je bil čista harmonija okusov. Tuna je tukaj sploh high class in je v njegovem meniju ni bilo, tako da sva naročila še 2 s tuno, ki se je topila na jeziku in dobila "on the house" še tamagoyaki, sladko omleto. V glavne, 12 od 10, would do again, najboljši sushi, kar sem jih jedel. Od tu naprej sva se potem po obalnih cestah vozila proti domu 700 km južneje. Ta del je (menda) potresno precej stabilen in tukaj ima japonska sredi ničesar glavno skladišče jedrskih odpadkov, neke odročne raziskovalne center za fuzijo, valda tud par nukleark, tko dost prazno in bedno deluje vse skupaj. Mal južneje je Misawa, kjer imajo američani ful veliko vojaško bazo (največjo poleg tiste na Okinawi), vojska povsod, prvič sem se tudi na japonskem počutil, da nisem prevel zaželjen v trgovinah in restvracijah, domačini namreč ful ne marajo američanov, ki delajo pizdarije, se vozijo pijani, so primeri posilstev itd., ki jih potem vojska premesti iz države in ne pridejo na državna sodišča. Ta del poti mi je bil dost beden. Je pa ful lepa obala Iwate, odvozila sva del med mestom Kuji in Miyako, skalnate obale, gore v notranjosti, ogromni gozdovi. Kampirala sva ob obali, hodila v lokalne osene in nabirala kilometre. Mal je bedno, da v strahu pred potresi in še eno Fukushimo zdaj na veliko gradijo nasipe in betonirajo obalo, čemur lokalci ful nasprotujejo. Upam, da jim rata dosežt nek konsenz in ne uničijo vse, kar imajo (japonci niso prav neki spretni pri ravnanju z naravnim bogastvom). Zadnji dan sva imela nomadskega lajfa že počas dost, se v Morioki ustavila na kosilu, spravila na avtocesto in dobrih 400 km odfurala v kosu. Odsek med Sendaijem in Iwakijem gre par km mimo "slavne" jedrske elektrarne v Fukushimi. Ta del je zelo surrealen, za začetek te že pri Sendaiju pozdravijo elektronske table z mertivam sevanja na avtocesti. Od tu naprej se voziš skozi območja, ki jih je tsunami najbolj prizadel, Soma in okolica, in na koncu vasi okoli reaktorja. Tam se voziš po avtocesti, gledaš hiše, ki jih počasi prerašča trava in drevesa, prazne ceste, semaforje (delujoče) ... Ko sem prvič videl tablo mi je bilo smešno, ko sva enkrat odfurala skozi cono se naju nek tak srhljiv vibe ni znebil cele poti do doma. Na koncu sva za pot porabla 11 dni. Če bi šla še enkrat bi si vzela ali več časa ali se manj premikala, vsa ta vožnaj te kr zjebe. Pa ful sem si želel it še na čist vzhodni in severni del Hokkaida, samo dokler nisva bila tam nisva zares dojela, kako ogromen je.

Imaš prav. Sigurno Pandora's Star in Judas Unchained pred The Dreaming Void. Ti dve knjigi sta zaključena celota. Z Dreaming Void se začne nova zgodba, ampak vsebuje veliko referenc na dogodke/osebe v Pandori in Judasu. Misspent Youth pa nisem bral. Je samostojna zgodba, ki pa ima nekoliko slabše ratinge ... pa niti nisem vedel da obstaja, ko sem začel brati Pandora's Star. Kolikor vem, ni nek hud pogoj za začetek Commonwealth Sage. Reality Dysfunction sem pa ravno začel ... kolikor vem, je to samosvoja trilogija, ki ne paše v Commonwealth universe ... Lahko pa da se motim ...

Evo malo kak sem se lotil vrta. V bistvu je na istem mestu dano nazaj imela vrt moja babica, pa kot otrok sem ji nekak rad pomagal na vrtu, mel svojo gredo in na njej potem vsega malo posadil in potem zavilav in se veselil da bo kaj zrastlo. Najbolj pa sem bil vesel ko smo imeli kaksne maline in jagodei in sem vsak dan potem hodil na vrt in kr jedel sproti te zadeve. Ali pa korenje, ki se je kr izpulilo pa umilo pod vodo pa si ga ze jedel zunaj.... Kot otroku mi je bilo to res fajn. Pol ko sem bil vecji, pa me vec ni zanimalo, bolj kot ne sem samo se za racunalnikom visel ce sem mel prosti cas, vrt je postal delo, babica tudi vec ni bila sposobna imet rrta in pocasi se je vse opustilo. Komot bi zivel v bloku tudi brez trave, ker itaj ni koristi od nje, jo je pa treba kosit... Tako nekako sem razmisljal in to kr dolgo, v bistvu prakticno doker nisem mel svojh otrok. Takrat se je nekako pogled fejst spremenil. Travnik kjer se lahko otroci zunaj igrajo je postal res dobrodosla zadeva, vrt pa tudi, nekako sem si zelel da bodo tudi oni lahko enkrat nabirali jagode, pa maline, pa podobne zadeve... In sem se lotil postavit vrt. Prej je bila na tem mestu trava in par sadnih dreves. Ena visnja, ena hruska in ena jablaana. Smo ker sta visnja in jabljana bili bolj bogi, hkrati pa imam na drugem mestu isto, boljse sadje, sem ju odstranil, hrusko pa sem nekako pustil da pac raste na gredi naprej. Najrpej sem oznacil kje bodo ploscice, pa nekako sem glede na velikost ploscic dolocil kje bodo grede in kako siroke bodo. pote so rpisli robniki, to sem ze zgoraj v bistvu napisal . zemljo sem v bistvu uporabil to skopano s prostora za ploscicce, ampak sem jo dokupil, v vrecah.. to sem tudi nekje ze pisal... v glavnem zdaj vecletne izkusnje so me naucile da bom samo se kupljeno gnojilo in zemljo dodajal, nic vec s komposta, ker so tam jajceca polzev notri to je bil potem koncni izgled prvo leto, na te robove gred sem še bakren samolepilni trak nalepil, ker sem prebral da polži ne lezejo radi čez baken in dejansko ni bilo polzev tako je bilo potem prvo leto... tam v ozadnju se vidi še kompostnik ki sem ga naredil naslednje leto pa sem potem še dodal zalivalni sistem, ker je malo škoda ko greš na morje pa ti vse propade.... Druigače pa vsak leto še kaj modificiram in podobno. Vrt je postal prav en hobi. Če sem večji del življenja na to gledal kot na delo, kar posvoje tudi je, mi je v bistvu postal vrt sprostitev. V službi sem ves čas notri, dom sem tudi dosti z otroki, potem pa je fajn met kak trenutek malo za sebe. Včasih so to bile igrice, zdaj je mogoče bolj vrt. Greš ven, v bistvu v "urbano" naravo, ampak je mir, se na nekaj skoncentriraš, in po diablovsk vsak dan kaj malega prčkaš in opazuješ kako zadeva "levela". Zdaj tudi še otroci radi kaj pomagajo, pa vesel sem ko se izpolni to kar je bil nekako namen, ko recimo naredim sladoled, dam gor smetano, pa borovnice, jagode in maline z vrta, še kak listek mete za ogras, pa malo s kakavom posujem, pa je top zadeva...

Ne rabim limat linkov, lahk ti sam povem. Noben normalen človek noče delat v NVO, če mu je mar do denarja al pa sam bit kompetitivno plačan za količino dela. NVOji so področja, kjer ljudje delajo zarad strasti do njihove specifične tematike, ne pa, ker hočeš živet na račun države za nič dela. Poleg tega pa vse večina NVOjev potem doda še ogromno prostovoljskih ur dela. Najbolj smešno mi je, da večina omenja te naravovarstvene NVOje kot nekaj kar je na sesku države. Model, večina teh društev ni vidla centa od države. To folk dela, ker jim je mar do nečesa, v tem primeru do narave. Sploh tole društvo ROVO iz članka bna, lahk pogledate poročilo na ajpesu. Desničarji pa kar mislijo, da taki dobivajo denar od države, zato da potem zavira gospodarski napredek, tko res neinformirano in nerazgledano. Normalno za desničarja, da na polno pametuje o nečem kar ne razume. Sej štekam, prostovoljstvo, kjer pride človek v stik z nevladnimi organizacijami, je v desničarskih družinah relevantno sam v cerkvi ali pa pri gasilcih. Tam pa pač noben nima težav s financiranjem, ker je cerkev nakradla dovolj skozi tisočletja svojega obstoja, gasilci majo pa direkten rezultat, da ti hiša ne zgori - to še preprost desničarki um razume, da je koristno za družbo. @ngebe point financiranja države nvo je ravno to, da s tem zagotavlja storitve, ki se ji zdijo potrebne in koristne za razvoj države. In seveda se desničarske in levičarske vlade pogosto ne strinjajo glede tega kaj je koristno. Tle je tud dobra iztočnica za povedat, da vsak dober NVO stremi k temu, da ma čimbolj stalne dohodke, ki so neodvisni od nestalnih dohodkov kot je to državni denar iz razpisov. Izjemno težko je furat organizacijo, če ti vsako drugo leto odpade par sodelavcev, istočasno je pa tudi nemogoče gradit kariero. Zato trenutni sistem financiranja NVOjev vbistvu res ni ustrezen in bi država morala najti boljše vzvode za reševanje takih problematik. Npr. Zveza tabornikov Slovenije bi bla letos totalno mrzla (niso dobili večine razpisov na katere so računali), če ne bi imeli komercialno uspešnega tabornega prostora tik ob Bohinjskem jezeru - že s tem bo totalen grind, sam brez bi bli pa pečeni. In tko bo dosti bolj neefektivna ena boljših nevladnih organizacij na področju dela z mladimi, ker takoj odpadejo redni sodelavci in sodelavke v pisarni. In pol se morajo prostovoljci in prostovoljke ukvarjat s pridobivanjem sredstev, namesto z mladimi in izvajanjem programa. Tud problem je, da nekdo (sploh pa prostovoljec), ki je dober pri delu z mladimi, ponavadi ni dober pri pridobivanju denarja in je sploh zajebana situacija. In pol lahk počas že zapreš; itak boste kapitalisti rekli "sami so si krivi, pač niso kompetitivni na trgu." Sam zakaj to ni kul? Pri tabornikih 10 dnevno taborjenje vred s prevozom opreme in otrok na drugi konec Slovenije stane 180€, komercialni 5 dnevni tabor pa stane 300€ (prevoz ni vključen). Program je pri tabornikih gotovo bolj kvaliteten, ker se več vlaga v izobraževanje kadra, istočasno pa gre tudi za vzgojo, ne samo ustvarjanje izkušenj, kar se ponavadi grejo pri komercialnih ekvivalentih. Fak, zdej še vidim, da ponujajo za dodatnih 60€ profesionalno slikanje, upam da vsaj printe dobiš. Kakšen procent otrok v Sloveniji mislite, da si lahko privošči 300€ pet dnevni oddih v naravi? Zakaj sploh pišem ta post? Ker mi gre res na kurac, da se skoz vlači NVOje po zobeh, kot da ne vem kakšno škodo delajo državi in pokurijo tok velik denarja. "V letu 2018 je Slovenija nevladnim organizacijam namenila zgolj 0,73 % svojega BDP, medtem ko je v svetovnem povprečju ta delež znašal 1,38 %, države EU pa so svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile kar 2,20 % BDP." - vir cnvos. To je manj kot 100 miljonov na leto, dobesedno pljunek v morje pa se iz tega skoz dela slona. Pa skoz se diskreditira razne ljudi, ki vodijo proteste ali aktivizem v Sloveniji, da niso nič delali, ali da se napajajo iz NVO denarja. V resnici pa večina teh ljudi dela bolj trdo kot večina sovrstnikov v profitnem ali javnem sektorju za manj denarja.

Avstrija je bila poraženka po 2. svetovni vojni, prav tako Nemčija. Jugoslavija je zmagala. Zgodovina se bo ponovila, ker nekatere države preprosto nimajo moralnega kapitala, četudi so dobre v kovanju dobičkov. Uživajte v lažnih avstrijskih in švicarskih sanjah.

Opa, šušlja se o nadaljevanju Rebels in da bi bla grafika iz Clone Wars (late seasons) DO WANT Rebels so men meli res bedno animacijo

Sam pa rečem hvala bogu za RTVSlo in ostale neodvisne medije, da poročajo o malverzacijah politikov. Lahko bi bili boljši, a so najboljše kar mamo in neskončno boljši od SDS-ovega primera kakšen naj bi bil medij, ki je v službi resnice.

Zagovarja pa fašizem oz orbanizem.

Pač kokrkol je JJ talent za držat podporo v svoji bazi je tudi talent za prihajanje v konflikt z vsemi ostalimi... Zdaj eni bodo videli zaroto v tem, da je mesec pa pol na oblasti in ima ljudi na ulicah... ampak moraš mu pa objektivno gledano dat kapo dol, da je v času, ki ga normalna vlada povabi za pridobitev novih si-govc, da se lahko sploh logira na službene računalnike, uspel odpret fronte z novinarji, policaji, okoljevarstveniki pa še kom, da ne omenjamo oldies but goldies po ideološki usmeritvi... vse s tem, da se v kontekstu boja proti epidemiji uzakonja reči ki se jih prej leta ni dalo ali sploh poskušalo spravit skozi parlamentarno matematiko. Kok so stvari v resnici abnormalne lahko vidimo na tem, da se nam je, pri tem ko so koalicijske članice klinično mrtve in od njih ne gre pričakovat zadržkov, še zgornji dom parlamenta vnaprej odpovedal svoji ustavni funkciji. Ko hebe DZ boste rekli, ma ja, sam pol si dejansko samo še pol koraka od madžarskega scenarija. In če še jožko p damjan svari pred tem pol očitno ne skrbi samo orto levih.

Madžari in Poljaki so tud čakal in dajal šanse, v tem času so si vlade teh (današnjih) vukojebin napisale in sprejele take zakone, ki močno otežujejo zamenjavo oblasti.